Lukas 10
10
At Yesus en ap enebe 70 yoʼgo onoboluk peragenebesi wene
1Asogo moʼgulentesirik e, nonue ʼgain Onuk Logo aʼge en ap enebe 70 poligonoboluk, at uʼgwarek da ya o seli loʼbok laigoluk ede epesi oʼgwe loʼbok, is ai naduk enebe ʼbiren loʼbokhegeik peragenebesi. 2Asogo peragenebasulat e, disogo moʼgulentesi,
“Eʼgen aʼbik egeik aʼge arat hurle agarik oruak aʼgeat de, aphwami eʼgen ebe ʼbalu aʼge enebe weiyat o. Ai en e, ap iabuk Eiye aʼge ano en, aphwami eʼgen ʼbalu aʼge logon peragonobouwagoluk, at yoʼgo pogu lemis o,” oluk moʼgulentesi. 3Asogo moʼgulentesirik e,
“His lit o. An en his e, henebabut wam domba wam ebabut ʼgelaʼge is aphwami enebabut mene orlomene ebabut wiak aʼge ʼgelaʼge eneʼgerlakma hialogo perakhenebaik o. 4Ye, perakhenebaikmu re, his en, uang sum ogola yagarak aʼge ai emin, di aʼge yu aʼge wokhontogwiam sum yagasogo woluk lo aʼge ai emin, sepatu mesik sum yagarak aʼge emin, modok woluk lagup o. Ye, ebelaʼgwe lagalat, aphwami pema heniak ebisogo hau warenebil lagup o. 5Ye, aphwami onowi pam ʼgugulat e,
Henebe yema Allah en obaphonobuak o, oluk hau warenebil ʼgwi lu o. 6Hau warenebil ʼgogup ʼgal e, enebabut obabonobu aʼge holuk e, Allah en obabonobuayat ani o. Ye, asogo aʼgeat de, is akhen enebabut asogo erlak aʼge holuk e, hau waronobogup aʼge heniak uak womup o. 7Is aphwami his wokhonobu aʼge oruakma ʼgogup holuk e, ebayat henemin wolomup o. Welat e, is aphwami en yabuk worogwiam eneʼgik oʼgo di aʼge yu aʼge wogontogwi o, oluk, is en di aʼge yu aʼge nouwagoluk wokhontogwi holuk e, aiat noʼgu lomup o. O akhenma en hokhomsogo akhenma lagalat, o akhenma en hokhomsogo akhenma lagalat, denaga lorogup o. 8O kota mesik ʼgogup ʼgal, hau wusogo wokhonobuema ebayat, is en soʼboru wokhontouwa aʼge aiat noʼgu lomup o. 9O kota eba welat, is pema enebam ou oruak holuk, his en obabonobogulat e,
Allah en eragam onobouwa ano yogodak arat onobouwa o, oluk wene moʼgulontogu lomup o. 10Aʼgeat de, o kota mesik his ʼgogupmu eba en hau wusogo wokhonobogwi erlak holuk e, henebe liplau wotluk ebela pam lai laguptik e, disogo ip,
11Nis his honowi pam welat ʼgwiang ollong nonoyuk pam loʼbok egei aʼge yu, his wiak oluk henil pam hosogo ukpege aʼge yu. Honogola en,
Allah en eragam onobouwa ano yogodak arat onobouwa o, oluk, opsogo pobi togu lomup o oluk moʼgulontomup. 12Pobuk o ologun pam eba re, is aphwami o Sodom aʼge eba Allah en wene enebam poluk wiagabonobua ai re, se ʼgelaʼge o. Aʼgeat de, is aphwami o kota his wokhonobogwi erlak ukhonobouwa aʼge ai nak e, Allah en wene eʼgin aʼge enebam poluk modok wiagabonobua o, oluk, moʼgulhentasu legi o,” oluk moʼgulentesi.
At Yesus en aphwami wene yagentesi wene
(Matius 11:20-24)
13Asogo moʼgulentesirik e, pobuk aphwami ʼberlegat disogo moʼgulentesi,
“His aphwami o Korazim aʼge emin, o Betsaida aʼge emin, eige. Nede e. Aphwami en elalin tu puk aʼge an en elalinat, his henemin welat taga legi ano, o Tirus Sidon eba tagallema re, is aphwami o eba aʼge enebabut heberlotluk e, ʼbelagwi poluk togwi ʼgelaʼge, onosum wiak aʼge ʼbuktugulat, ul ʼgwiang enaʼgul pam ʼbo pogulat, tugulat e, wiak togu legesa aʼge ebano ukpoluk, enebabut pageat heberlelep aʼgeat de, his e, asogo tu henebit ai en e, wiagaphonobua ai o! 14Ye, pobuk o ologun pam Allah en wene enebam pasulat, noʼgorliselat, tua ai erlige re, is aphwami o Tirus Sidon eba aʼge wene enebam poluk sesogo ʼgelaʼge waronobua aʼgeat de, his nak e, modok eʼginsogoat wathonobua o. 15Ye, his aphwami o Kapernaum aʼge yu honogola en e,
Allah en ʼbogorl pam nonobouwarik logo nonobouwa, oluk honuʼgwarek en erlikhorlogu legep a? Modok erlak o. We, aphwami warotluk lagaimu eba modok ʼbelakhenebaik o,” oluk moʼgulentesi. 16Asogo moʼgulontoluk e, at osi iak wogu legesa aʼge ebano disogo moʼgulentesi,
“Is aphwami en his heniak hologwi holuk e, an niagat hologwi o. Ye,
His heniak nenebit, oluk ukhonobogwi holuk e, anat uknobogwi o. Ye, an uknobogwi holuk e, an peraknobou waga aʼge ano ebeat ukpogwi o,” oluk asogo moʼgulentesirik e, peragenebesi.
Is ap enebe 70 ebano togolik wegesa wene
17Pobuk is ap enebe 70 peragenebesi aʼge ebano onogola enagai holuk, togolik wegesarik e, disogo moʼgulegisa,
“Nonue! Nis en muʼgat ebabut wiak aʼge ai, hat honuk ʼbalogo moʼgulogwiam e, neniak esaʼgo hwelise laga o,” oluk moʼgulegisema, 18at Yesus en e, disogo moʼgulentesi,
“Iblis ai ebinal yebekhau wago ʼgelaʼge, ʼbogorl pam en ʼbu agoma nil hegi ani o 19Holuk e, yethemit! Herlegetie emin, erlelim emin, honoyuk en al ʼbesilogo ʼbo pugulat, Iblis emin hwelirak aʼge ano anni erlagap pogulat, togu lemagoluk, an nanni wokhentegistik eiye takhenebegi o. Eiye takhenebegirikmu re, di aʼge yu aʼge logon en wiagaphonobua modok erlak o. 20Asogo aʼgeat de, is muʼgat enebabut wiak aʼge en his heniak hologwi ai pam, honogola henagai hagup o. At e, hononuk ʼbogorl pam pelal wogo oruak ai paget nak e, honogola henagai hogu lomup o,” oluk moʼgulentesi.
At Yesus ogola agai hasulat Allah hau weregei wene
(Matius 11:25-27, 13:16-17)
21Asogo moʼgulentesirik ai erlige re, Yesus ogola Allah Arogun oruakma no oluk e, ogola agai hasulat aik Allah disogo moʼgulesi,
“Naik Allah o. ʼBogorl ʼgwiang eiye harat o. Wene ʼberlek ai, is aphwami enede ʼgagalak aʼge emin, di wene yu wene enaluk aʼge emin, enaluk emano oluk hisogo poluk e, is enebabut malik ʼget dogo aʼge ʼgelaʼge nak e, ʼbaksogo moʼgulentigen ai re, hat hogola hagai epegen aʼgeat moʼgulentigen ai en hau wathebise legi o, naik!” oluk moʼgulesi. 22Asogo moʼgulesirik, is aphwami ebano disogo moʼgulentesi,
“An naik en di aʼge yu aʼge ʼberlegat eiye welemagoluk woknesi. Allah omlogo ai sa oluk aphwami ʼberlek en eneperlak aʼgeat de, an naik ematek nak e, aluk welago yo. Ai ʼgelaʼge re, an naik Allah ai sa, oluk aphwami ʼberlek en eneperlak aʼgeat de, omlogo an nematek nak e, naluk welago yo. Ye, Allah omlogo an enat nede opoluk e, naik ebe aphwami agaikhen enaluk emagoluk niak ʼbaksogo moʼgulentaik aʼge aiat enaluk agai o,” oluk moʼgulentesi. 23Asogo moʼgulontoluk e, osi iak wogu legesa aʼge ebano enematekma ʼgeksogo wogonoboluk lagarik orogole edenogo enakhit poluk e, disogo moʼgulentesi,
“His henil ho aʼge arat hogu legep aʼge yu, honogola henagai opogu lemis o. 24Is ap Allah iak moʼgulontogu legesa aʼge emin, ʼgain ononuk logo aʼge emin, enebe esanat his henil hogu legep aʼge ai,
Nenil holo e, oluk onogola opogu legesa aʼgeat de, enil hogwi erlak welegesa. Ye, wene henesaʼgo holugu legep aʼge ai,
Nenesaʼgo hollu e, oluk, onogola opogu legesa aʼgeat de, enesaʼgo hologwi erlagat welegesa,” oluk moʼgulentesi.
Ap Samaria aʼge mesik ebabut op o, oluk wene ebam elitsogo moʼgulentesi wene
25Wene asogo moʼgulentasu lagama re, pobuk ap Allah iak pelal wogo moʼgulentasu laga aʼge mesik ebabut ʼbaligoluk eʼbek wagarik e, disogo moʼgulesi,
“Nue. An nelaluk modok weleik en e, nebabut noʼgosogo taga leik o,” oluk moʼgulesimu, 26at Yesus en disogo moʼgulesi,
“Wene Allah en nenesaʼgo weregei wene ano pelal noʼgosogo wogo oruakma onuk moʼgulise legen,” oluk moʼgulesimu, 27ap ano en e, disogo moʼgulesi,
“At Musa en e,
Henede emin, henebabut emin, henanni emin, honogola emin, mesigat otluk,
nenaik Allah ʼgain Onuk Logo aʼge ebe aiat henede hwedik wolomup o. (Imamat 19:18)
Ye, mesik e,
His honuʼgwarek henebe henede hwedik
welegep ai ʼgelaʼge,
is aphwami agaikhen henemin
welegep aʼge ai henede hwedik welemis o, (Ulangan 6:5)
oluk egeimu pelal wogo oruak o,” oluk moʼgulesi. 28Asogo moʼgulesimu, at Yesus en e, disogo moʼgulesi,
“Ai wene hegitsogoat egen o. Hat hebabut wene egen ai ʼgelaʼgeat hegitsogo taga lorogun holuk e, helaluk modogat wolorogun o,” oluk moʼgulesimu, 29at ap ano ogola en e,
“Yesus en,
Ap ai re, op tiso aʼge, oluk opouwak,” oluk, disogo moʼgulesi,
“Aphwami nemin welege aʼge nede hwedik wolom ai, enebe salak no,” oluk asogo moʼgulesimu, 30at Yesus en e, disogo moʼgulesi,
“Ap mesik o Yerusalem en o Yeriko ʼbegei. ʼBigoluk ebela pam ʼbisoma re, ap yogorlia wil noʼgwi aʼge en ap ano tenak poluk e, ebe ʼgoʼbu modok damuk-demaksogo warom ʼgelaʼge ebayat wusogo peberak pegesarik, aʼge di aʼge yu aʼge horloluk legesa. 31Horloluk legesarikmu re, at ap mesik Allah eiye aʼge ebelaʼgwe ano ʼbigoluk ʼbegei ʼgal e, ap ano werak oruakma il hesi aʼgeat de, ebela ugwalogo ukpoluk ʼbekhirat ʼbegei. 32At ʼbegei ʼgelaʼgeat, ap aʼgul onuk Lewi aʼge mesik ebelaʼgwe ano ʼbigoluk, ap ano werak oruakma il hesirigat de, ebela ugwalogo ukpoluk ʼbekhit ʼbegeiyat. 33Is asogo tigisema re, ap o Samaria aʼge mesik ebelaʼgwe ano ʼbigoluk ʼbegei ʼgal e, at ap werak aʼge ano oruakma il holuk e, edeaptegei. 34Edeaptegeitik e, ebe horoksogo eragam lagarik e, agap lebil-lebalsogo werigisa aʼge ebano anggur eʼgen aʼbosu emin, oli aʼbosu emin, yebil pam egelik poluk e, herle hetsogo, at uam keledai oʼborl pam lagabak poluk, o aphwami oʼgo ʼbalogo nogogumu eba pei lagarik e, pekharok nogosi. 35Pekharok nogoluk e, loruk oʼgwe re, ap ano en e, ap o ai eiye aʼge uang perak ʼbiren wogeselat e, disogo moʼgulesi,
Ap yu pekharok welemen o. Pekharok welat e, hat haʼge di aʼge yu aʼge wogese lorogun aʼge, oʼgo wokhegis yu erlak ago holuk e, an pobuk weiktik oʼgo wokheik ani o, oluk moʼgulesi,” oluk, Yesus en ap Allah iak pelal wogo eiye aʼge ano moʼgulesi. 36Moʼgulesirik e, wene mesik disogo moʼgulesi,
“Is ap yogorlia wogwi aʼge en ap werigisa aʼge ai, Allah en,
Aphwami henemin welegep aʼge henedesogo wolom o, oluk egei ano hegitsogo, ap enebe henagan ai, sa ʼgelaʼge en edeaptegei epegen,” oluk asogo moʼgulesimu, 37ap ano en disogo moʼgulesi,
“Ap ai werak oruakma ap mesik wagarik ede en lethesi aiat o,” oluk moʼgulesimu, at Yesus en disogo moʼgulesi,
“Holuk e, hat asogo til lak o,” oluk moʼgulesi.
Yesus en Marta Maria eʼbirek moʼgulentesi wene
38Asogo moʼgulentesirik e, pobuk at Yesus osi iak wogu legesa aʼge ebano enemin legesarik e, o seli mesik ʼgwigisa. O eba hwe mesik onuk e, Marta welaga. At en e,
“Yesus ai an nowi pam ʼgumak o,” oluk yoʼgo pesirik wesi. 39At Yesus, hwe Marta ai ot onuk Maria eʼbirek oruakma ʼgwegeimu, hwe Maria ano Yesus eragam welat iak esaʼgo hwelak welaga. 40Aʼgeat de, at Marta en,
“Ap ʼbok ʼgelaʼge wagarikmu o,” oluk at ebaget set hoposogo seriselat, werariselat, takpoluk wagarik Yesus moʼguleselat e, disogo moʼgulesi,
“Nue. An nomuat taga lemagoluk, an not yu letnio erlakma en uknebesi yu op epegen a? Letniouwagoluk moʼgulemin o,” oluk moʼgulesimu, 41-42at Yesus en e, disogo moʼgulesi,
“Marta. Hat e, di aʼge yu aʼge paget hede perik welat setsogo taga legen hegi. Aʼgeat de, wene mesik nak tu aʼge oruakhweat de, hat en di bele yu bele taga legen. Hot Maria yu re, wene op aʼge mesigat aiat uʼgwarek en pulogo eiye agarikmu re,
Ukpemen, oluk moʼgulom e, mia o,” oluk moʼgulesi.
Currently Selected:
Lukas 10: WUL
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in