YouVersion Logo
Search Icon

Peragenebesi 8

8
1At Stefanus ebe modogat werigisa ai, at Saulus ogola en obat epesi.
At Saulus en Allah eiyagai o Yerusalem aʼge di obotut yu obotut tagenebasu laga wene
At Stefanus ebe werigisa ai erlige re, is Allah eiyagai o Yerusalem odoktugu legesa aʼge enebe di obotut yu obotut wiaksogo tagonobogukhweat de, is ap Yesus en yoʼgo onoboluk peragenebesi aʼge ebano nak, o Yerusalem oruakhwe re, Allah eiyagai ado enebe lok oʼgwe ʼberlegat ʼbullogo re, o propinsi Yudea Samaria da ya eba mukho lebigenebegesa. 2Asogo lebigenebegesema, is aphwami at Allah iak hologo togu legesa aʼge logon en e, Stefanus ano ebe werak ʼgwiangma sebeligisarik e, ebaget nge aʼbik togu legesa.
3Allah eiyagai asogo lebigonobogulat, at Saulus ano Allah eiyagai aʼge wolloʼgen dagalenebigoluk e, onowi loʼgwe loʼbok da ʼgwil, ya ʼgwil, denagalat, ap et, hwami et, eneʼgik lisogo wogonoboluk e, o aphwami eneʼgik herle wusogo onobogumu ebano enebei lasu laga.
At Filipus en op wene o Samaria moʼgulentau waga wene
4Asogo tagenebasukhwe, is ʼbogulogo legesa aʼge ebano o di owi yu owi lagalat e, op wene ano moʼgulentil ʼbogoligisa. 5Asogo moʼgulentil ʼbogolugulat e, at Filipus o kota Samaria eba wagarik, wene disogo moʼgulentesi,
“Allah en e,
Ap mesik delhonobuagoluk perakpou weik, oluk obok moʼgulnentesi ano, ebe perakpou wagama wagarik disogo tegei o,” oluk obok moʼgulentasu laga. 6-7Wene asogo moʼgulentasulat e, is en wene pobi tuagoluk muʼgat enebabut wiak aʼge aphwami enebe esan onogola ʼgoluk welegesa aʼge eniak loksogoat ogukhwe henokho lebikpasulat, is logon esanat onoyuk soborak aʼge emin, onoyuk il heʼberlak aʼge emin, obabenebiselat, elalin aʼge tagenebasu laga. Asogo tagenebasu laga ai en, aphwami ebano enebe ʼberlegat odoktak welat, enil holuk, enesaʼgo pobisogo hologu legesa. 8Asogo tagenebasuam e, is aphwami o Samaria aʼge eba, onogola enagai aʼbik hogu legesa.
9O Samaria eba ap asuagun aʼge mesik onuk Simon welaga. Page enat at ebe asuagun welat asua ebele tagalat e,
“ʼGain asuagun nebe anat o,” oluk osoam e, is aphwami o Samaria aʼge en,
“Eige! Nonogorlok o,” oluk, at erliktogu legesa. 10Erliktugulat e, is aphwami ʼgain aʼge, we aʼge, ʼberlegat at iak pobisogo enesaʼgo hologu legesa. Asogo holugulat, is en e,
“Allah anni modok aʼbik oluk ogwi ano re, ebe yuat o,” oluk ogu legesa. 11Ap ai page eba enat asua tiselat e, onogorlogap pogwiam e, at iak dokhumsogo enesaʼgo hologu legesa ani o. 12Asogo aʼgeat de, at Filipus en op wene Allah en eragam enebasu wene ai moʼgulentasulat, Yesus Kristus onuk ano moʼgulentasulat, wene op wene ano ese lagama re, aphwami ebano en e,
“Wene ai demat o,” oluk wegesa aʼge, ap et, hwami et, ik olomu ʼbelabenebise laga. 13At Simon ebe ogo re, eneminat,
“Wene ai demat o,” oluk wesimu, ik olomu ʼbelakpesiat. Asogo ʼbelakpesirik e, aphwami wene pobi tuagoluk, Allah anni pam elalin tu puk aʼge tisokhwe re, at Simon ai Filipus eʼberlik modok neselat, il holuk e, ogorlok aga laga.
14Asogo tigisema, aphwami en e,
“Aphwami o Samaria aʼge Allah iak wegesa o,” oluk ogu legesema, is ap Yesus en yoʼgo onoboluk peragenebesi aʼge ebano, o Yerusalem welat, enesaʼgo hweligisarik e, Petrus Yohanes eʼbirek aphwami Samaria aʼge eneʼbek peragonobou wegesa. 15-16Peragonobou wegesema wegesarik e, aphwami o eba aʼge en e,
“Allah iak demat o,” oluk wegesa aʼge, nonue ʼgain Onuk Logo aʼge Yesus onuk ʼbalogo ik olomu nak ʼgerat ʼbelabenebigisema, Allah Arogun owan enebam ʼbuom erlak welaga ai re, Allah en Arogun wogontouwagoluk yoʼgo pegesa. 17Asogo Allah yoʼgo pogulat, eneʼgik enebam sebelak pogwiam e, Allah en Arogun wogentesimu hwerlegesa. 18Asogo hwerlegesema, at Simon il ontoluk ogola en e,
“Aphwami re, is ap Yesus en enebe yoʼgo onoboluk peragenebesi aʼge en, eneʼgik enebam sebelak onobogwiam nak e, Allah Arogun wogonto hegi o,” oluk epesirik e, Petrus Yohanes eʼbirek oʼgo wogentaigoluk, eneʼbek uang woluk waga. 19Woluk wagarik e, disogo moʼgulentesi,
“An neʼgik aphwami logon enebam sebelisoam e, Allah en Arogun asogoat wogentasuam horlogu lemagoluk, an neminat eiye omogoluk, his togu legep aʼge ai owene moʼgulnemis o,” oluk moʼgulentesi. 20Asogo moʼgulentasu lagama, at Petrus en e,
“Hat hogola en e,
Allah ebabut op en woknentasu aʼge ai, hat en oʼgo poluk eiye om, epegen a? Mia o. Asogo epegen ai en, hat houang ai nalagalat, hebe nalagalat, tuak o. 21Allah ilem hogola modok wiak aʼge eberise legen ai en, nis togu lege aʼge ai, hat hemin eiye omul erlak o. 22-23Hat hebabut e, is logon enebam ʼbou taga legen ai, wam omotukhwe esik wiak ai ʼgelaʼge hogola ʼbeterak oruak o. Oruakma, wiak tigoluk hede eberis legen ai en, herle ʼgelaʼge wusogo tenhiarok oruak ai, hebabut pobi hebegis o. Wiak tigoluk egen ai, ukpoluk, hebabut heberlip o. Heberlogunmu re, hat hede epegen aʼge ai nonue ʼgain Onuk Logo aʼge en erlagapsogo ukpouwagoluk yoʼgo pomup o,” oluk moʼgulesi. 24Asogo moʼgulesimu, at Simon en e, disogo moʼgulesi,
“His egep ai ʼgelaʼge, an nebam emano oluk e, an nebaget nonue ʼgain Onuk Logo aʼge yoʼgo pomup o,” oluk moʼgulentesi.
25Asogo moʼgulentesimu, is Petrus Yohanes eʼbirek en e, wene enaluk aʼge pobisogo ogulat, nonue ʼgain Onuk Logo aʼge iak moʼgulontogu legesarik, o eba en e, op wene ai, o Samaria seli esan da moʼgulontogulat, ya moʼgulontogulat, takpoluk, togolik o kota Yerusalem legesa.
At Filipus en ap ʼgain o Etiopia aʼge wene moʼgulesi wene
26O kota Yerusalem legesarikmu re, malaikat nonue ʼgain Onuk Logo aʼge ano en yoʼgo peragonobou wago aʼge mesik Filipus eʼbek ʼbu agarik wene moʼguleselat e,
“Hat hebe siaksogo, ebela o Yerusalem en o Gaza ik obut hegit ʼbogwiʼgwe, aphwami enebe erlak oʼgwe aiat ʼbi lu o,” oluk moʼgulesimu re, siaksogoat ʼbi laga. 27ʼBegei ʼgal e, ap owi Etiopia aʼge mesik, owi pam ʼbiogoluk ebelaʼgwe ʼbise laga. Ap ai re, hwe o Etiopia aʼge ʼgain onuk Kandake ai en, at enaʼge di aʼge yu aʼge pekharok welemagoluk, eʼgikmu pesimu re, ʼgain welaga aʼge. At ebe ʼgainat welat e, Allah eragam ʼgwegeitik, seʼban o Yerusalem il orlu aga. Orlu agarik e, 28pobuk, togolik owi pam ʼbiogoluk, ʼgwiang so ʼgelaʼge heleʼgik aʼge wam kuda en lisogo woluk lasu aʼge ano pam huragarik ʼbi lasulat e, wene Allah iak at Yesaya en moʼgulentasu lagarik, pelal wesi aʼge ai onuk moʼgul moʼgul ʼbegei. 29Asogo moʼgulil ʼbisokhwe re, at Allah Arogun en Filipus moʼguleselat e,
“ʼGwiang so ʼgelaʼge ai ʼbisoma agap tenhai laguntik eʼbek horoksogo lu o,” oluk moʼgulesi. 30Asogo moʼgulesimu, at Filipus pungtak eʼbek ʼbegei ʼgal e, ap ano en wene Allah iak Yesaya en moʼgulentasu lagarik, pelal wokho pesi aʼge ano onuk moʼgulisoma re, esaʼgo hwelegei. Esaʼgo hwelegeitik e, disogo moʼgulesi,
“Nue. Onuk moʼgulise legen ai, wene ebe pobi taga legen a? Erlak a,” oluk moʼgulesimu, 31at en e,
“Wene ai ebe sa en seʼgeksogo moʼgulnomma en pobitu o,” oluk moʼgulesirik e,
“Hat neʼbirek ʼbuogoluk, ya hutlarli suk o,” oluk moʼgulesi. 32Asogo moʼgulesimu, eʼbek hutla ʼgwi lagarik il ʼgwelakhesi ʼgal e, ap ano pelal disogo oluk wogo aʼge onuk moʼgulisoma il hesi,
“At e, domba wam woruogoluk woluk lagai ai ʼgelaʼge woluk legesa o.
Woluk legesarik, domba emalik asu ʼbaluogoluk tugukhwe,
iak erlak ensogo mo oso ai ʼgelaʼge,
at ai ogo iak mesik u erlakma en mo egei o.
33Ye, at eʼgerli worogulat, erlele wo erlakma en wiagapsogo pogulat, togu legesa ai o.
Asogo tugulat, worogwiam waragarik ebe ʼgwiangma yema wolom erlak ai en,
aphwami logon en at en dogoʼgwe aʼge paget onobok ogulom e, erlak aga o,” (Yesaya 53:7-8)
oluk pelal wokho pesimu oruakma onuk moʼgulise laga ai o.
34Asogo onuk moʼgulise lagarik e, ap ano en Filipus disogo moʼgulesi,
“Wene yu, at ap Allah iak moʼgulentasu laga aʼge ai en egei ai re, at uʼgwarek paget egei a? At e, ap mu aʼge paget egei a. Hat en wene ebe seʼgeksogo moʼgulnemin, nare,” oluk moʼgulesi. 35Asogo moʼgulesimu re, at Filipus en op wene Yesus taga laga aʼge wene moʼguleigoluk, wene edip pelal wogo aʼge ai pam en ʼbeliʼgogo moʼguletil ʼbegei. 36Moʼguletil modok ebelaʼgwe ʼbiselat e, ik lolumu ʼbigisarik, at ap ʼgain ano en e,
“Ik yu yethemen. An ik olomu ʼbelapnobu epasu legi o. Ye, at e, ʼge aʼge on owan welegi epegen,” oluk moʼgulesimu, [ 37at Filipus en e,
“Nue. Hede mesigat welat, Yesus ebam heʼberik pegentik egen holuk e, ik olomu ʼbelaphobuat o,” oluk moʼgulesimu, at ap ano en e,
“At Yesus Kristus ai, demat Allah omlogoat o, oluk nogola epegi,” oluk moʼgulesi.] 38Asogo moʼgulesirik e, eragam aʼge en ʼgwiang so ʼgelaʼge kuda en lisogo woluk ʼbegei aʼge ano eriano mo uagoluk moʼgulesirik e, Filipus eʼbiregat ik lolumu ʼbigisarik, ik olomu ʼgoluk ʼbelabegei. 39Ik olomu ʼbelakpesirik, ik iak pam liplau wagoma, at Allah Arogun en e, Filipus ano haʼboksogo woluk o momu pou wagama re, ap ʼgain ano en Filipus ebe pobuk il ho erlak. Asogo ho erlak aʼgeat de, ogola agai holuk e, ebela ʼbiogoluk ʼbi lagaʼgwe anoat ʼbekhit ʼbi laga. 40Ya, at Filipus Allah Arogun en woluk o Asdod eba pou wagama welat, ede eʼgat agarik, o eba en e, o seli ʼberlegat o loʼgwe da ʼgwil, ya ʼgwil, wene op wene moʼgulentil, o kota Kaisarea orlu aga.

Currently Selected:

Peragenebesi 8: WUL

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in