Matej 14
14
Smrt Janeza Krstnika
(Mr 6,14–29; Lk 9,7–9)
1Ob tisti priložnosti je četrtni oblastnik Heród slišal, kar so govorili o Jezusu. 2Rekel je svojim dvorjanom: »To je Janez Krstnik! Vstal je od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.« 3Heród je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiáde, žene svojega brata Filipa, 4ker mu je Janez rekel: »Ni ti jè dovoljeno imeti.« 5Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil ljudstva, ker je imelo Janeza za preroka. 6Ko je Heród obhajal rojstni dan, je Herodiádina hči plesala pred gosti in mu je bila tako všeč, 7da ji je s prisego obljubil dati, karkoli bi si zaželela. 8Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi pri priči na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 9Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. 10Poslal je obglavit Janeza v ječi. 11Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. 12Prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo in ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mr 6,30–44; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
13Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, da bi bil sam. Množice pa so to zvedele in šle iz mest peš za njim. 14Ko je stopil iz čolna, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. 15Proti večeru so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi ljudi, da gredo v vasi in si kupijo živeža.« 16Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Dajte jim vi jesti!« 17Rekli so mu: »Tukaj nimamo drugega kakor pet hlebov in dve ribi.« 18Dejal jim je: »Prinesite mi jih semkaj!« 19In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi. Vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslovil, razlomil in dal kruh učencem, učenci pa množicam. 20Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so ostale koščke, dvanajst polnih košev. 21Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.
Jezus hodi po vodi
(Mr 6,45–52; Jn 6,15–21)
22In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se pred njim peljali na nasprotni breg; sam pa bi medtem odpustil množice. 23Ko so se množice razšle, je šel na goro, da bi na samem molil. Zvečer je bil sam na tistem kraju. 24Čoln pa se je medtem že precéj tečajev oddaljil od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. 25Ob četrti nočni straži je prišel Jezus k njim, tako, da je hodil po jezeru. 26Ko so ga učenci videli, kako hodi po jezeru, so se prestrašili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. 27Jezus se jim je takoj oglasil in rekel: »Pogum! Jaz sem. Ne bojte se!« 28Peter mu je odvrnil: »Gospod, če si ti, mi zapovej, da pridem po vodi k tebi.« 29Jezus mu je rekel: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna in šel po vodi k Jezusu. 30Ko pa je začutil močan veter, se je zbal. Začel se je potapljati in zavpil: »Gospod, reši me!« 31Jezus je takoj stegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Malovernež, zakaj si podvomil?« 32Ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. 33Oni pa, ki so bili v čolnu, so padli predenj in rekli: »Ti si res Božji Sin.«
Jezus ozdravlja v genezaréški deželi
(Mr 6,53–56)
34Ko so se prepeljali na drugo stran, so prišli v genezaréško deželo. 35Ljudje tistega kraja so ga prepoznali. Sporočili so po vsej tisti okolici in privedli predenj vse bolnike. 36Prosili so ga, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke, in katerikoli so se ga dotaknili, so ozdraveli.
Currently Selected:
Matej 14: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
