Luka 9
9
Jezus razpošlje dvanajstere
(Mt 10,5–15; Mr 6,7–13)
1Poklical je k sebi dvanajstere, jim dal oblast nad vsemi hudimi duhovi in moč zdraviti bolezni. 2Poslal jih je oznanjat božje kraljestvo in ozdravljat bolnike. 3Rekel jim je: »Ničesar ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. 4V katerokoli hišo stopite, ostanite tam in od tam pojdite naprej. 5In kjer vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega kraja in otresite prah s svojih nog v pričevanje proti njim.« 6Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.
Heródova zbeganost
(Mt 14,1–12; Mr 6,14–29)
7Ko je Heród, četrtni oblastnik, slišal, kaj vse se je zgodilo, je bil zbegan, kajti nekateri so govorili: »Janez je vstal od mrtvih;« 8drugi pa: »Elíja se je prikazal;« in spet drugi: »Eden od starodavnih prerokov je vstal.« 9Heród je rekel: »Janeza sem sam dal obglaviti; kdo je potem ta, o katerem slišim take reči?« In iskal je priložnosti, da bi ga videl.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mt 14,13–21; Mr 6,30–44; Jn 6,1–14)
10Apostoli so se vrnili in mu pripovedovali o vsem, kar so storili. Vzel jih je s seboj in se umaknil v samoto proti mestu, ki se imenuje Betsájda. 11Ko so množice to spoznale, so šle za njim. Sprejel jih je in jim govoril o božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. 12Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpústi množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo preveč na samem.« 13Odgovoril jim je: »Vi jim dajte jesti!« Rekli so: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo živeža za vse te ljudi.« 14Bilo je namreč okoli pet tisoč mož. Naročil je svojim učencem: »Posedite jih po skupinah približno po petdeset.« 15Storili so tako in vse posedli. 16Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, zmolil nad njimi blagoslov, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico. 17Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar.
Peter izpove vero
(Mt 16,13–19; Mr 8,27–29)
18Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in jih je vprašal: »Za koga me imajo ljudje?« 19Odgovorili so: »Eni za Janeza Krstnika, drugi za Elíja, in spet drugi pravijo, da je vstal eden od starodavnih prerokov.« 20Nato jim je rekel: »Kaj pa vi, za koga me imate?« Peter je odgovoril: »Za božjega Maziljenca.«
Jezus napove svojo smrt in vstajenje
(Mt 16,20–28; Mr 8,30–9,1)
21Tedaj jim je strogo prepovedal, da bi to komu pripovedovali. 22Rekel je: »Sin človekov mora veliko trpeti. Starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ga bodo zavrgli in umorili, toda tretji dan bo vstal.« 23Nato je rekel vsem: »Če hoče kdo priti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj. 24Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo zgubil; kdor pa svoje življenje zgubi zaradi mene, ga bo rešil. 25Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali si škodo stori? 26Kdor se sramuje mene ali mojih besed, se ga bo sramoval Sin človekov, ko bo prišel v svoji slavi in v slavi Očeta in svetih angelov. 27Resnično vam povem: nekateri od tukaj stoječih ne bodo umrli, preden ne bodo videli božjega kraljestva.«
Jezusova spremenitev
(Mt 17,1–8; Mr 9,2–8)
28Nekako osem dni po tem govoru je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. 29Medtem ko je molil, se je podoba njegovega obraza spremenila in njegova obleka se je belo bleščala. 30In že sta se dva moža pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elíja. 31Prikazala sta se v vsem sijaju in se pogovarjala o njegovem odhodu, ki se mora uresničiti v Jeruzalemu. 32Petra in onadva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli Jezusa v vsem njegovem veličastju in onadva moža sta stala ob njem. 33In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Elíju enega,« čeprav ni vedel, kaj govori. 34Medtem ko je to govoril, se je naredil oblak in jih obdal s senco. Ko so šli oni v oblak, jih je obšla groza. 35In iz oblaka se je zaslišal glas: »To je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« 36Brž ko se je zaslišal glas, je bil Jezus spet sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur pripovedovali, kaj so videli.
Jezus ozdravi božjastnega dečka
(Mt 17,14–18; Mr 9,14–27)
37Ko so šli naslednji dan z gore, mu je prišla naproti velika množica. 38Neki mož je zavpil iz množice: »Učitelj, prosim te, ozri se na mojega sina, ker je moj edini otrok! 39Glej, neki duh ga napada, da nenadoma zavpije. Stresa ga, da se peni, in ga nikakor ne zapusti, tako da ga do kraja zmuči. 40Prosil sem tvoje učence, da bi ga izgnali, pa ga niso mogli.« 41Jezus je odgovoril: »O neverni in pokvarjeni rod! Doklej bom pri vas in vas prenašal? Privedi sina sèm!« 42Medtem ko je prihajal, ga je hudi duh vrgel in stresel. Jezus je zapretil nečistemu duhu, dečka ozdravil in ga izročil očetu. 43Vsi so strmeli nad božjo veličino.
Jezus znova napove svoje trpljenje
(Mt 17,22–23; Mr 9,30–32)
Ko so se vsi čudili temu, kar je delal, je rekel svojim učencem: 44»Dobro si zapomnite te besede. Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« 45Oni pa te besede niso razumeli; bila jim je prikrita, da niso dojeli njenega pomena, vendar se ga o tem niso upali nič vprašati.
Kdo je največji
(Mt 18,1–5; Mr 9,33–37)
46Začeli so pri sebi premišljevati, kateri izmed njih bi bil največji. 47Jezus pa je vedel, kaj premišljujejo v srcu. Vzel je otroka, ga postavil poleg sebe 48in jim rekel: »Kdor sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme, in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je največji.«
Kdor ni proti vam, je za vas
(Mr 9,38–40)
49Oglasil pa se je Janez in rekel: »Učenik, nekoga smo videli, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« 50Jezus pa jim je rekel: »Ne branite! Kdor ni zoper vas, je za vas.«
Jezus na poti v Jeruzalem
Samaríjska vas noče sprejeti Jezusa
51Ko so se bližali dnevi njegovega odhoda v nebesa, se je tudi sam trdno odločil kreniti proti Jeruzalemu. 52Pred seboj je poslal svoje glasnike, ki so spotoma prišli v neko samaríjsko vas, da bi vse pripravili zanj; 53vendar ga tam niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. 54Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« 55Jezus se je obrnil k njima in ju posvaril.#Nekateri rkp. dodajajo: ter jim rekel: »Ne veste, kakšnega duha ste, kajti Sin človekov ni prišel pogubljat življenja ljudi, temveč jih reševat.« 56Nato so odpotovali v drugo vas.
Rad bi hodil za Jezusom
(Mt 8,19–22)
57Med potjo mu je nekdo rekel: »S teboj bom hodil, pa pojdi, kamor hočeš.« 58Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« 59Nekomu drugemu pa je rekel: »Hôdi za menoj!« A ta je odgovoril: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.« 60Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrliče, ti pa pojdi in oznanjaj božje kraljestvo!« 61Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.« 62Jezus pa mu je rekel: »Nihče, ki položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za božje kraljestvo.«
Currently Selected:
Luka 9: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
