Luka 7
7
Jezus ozdravi stotnikovega služabnika
(Mt 8,5–13; Jn 4,43–54)
1Potem ko je ljudem, ki so ga poslušali, vse povedal, je prišel v Kafarnáum. 2Neki stotnik pa je imel na smrt bolnega služabnika, ki mu je bil zelo drag. 3Ko je slišal za Jezusa, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel služabniku rešit življenje. 4Prišli so k Jezusu in ga vneto prosili: »Vreden je, da mu to storiš. 5Rad ima naš narod in shodnico nam je on sezidal.« 6Jezus se je napotil z njimi. Ko ni bil več daleč od hiše, je stotnik poslal prijatelje s sporočilom: »Gospod, ne trudi se! Nisem vreden, da stopiš pod mojo streho. 7Zato se tudi nisem čutil vrednega, da bi prišel k tebi, vendar reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. 8Kajti tudi sam sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj in rečem temu: ‘Pojdi’ in gre; in drugemu: ‘Pridi’ in pride; in svojemu služabniku: ‘Stôri to’ in stori.« 9Ko je Jezus to slišal, je ostrmel nad njim. Obrnil se je k množici, ki ga je spremljala, in rekel: »Povem vam: niti v Izraelu nisem našel tolikšne vere.« 10Ko so se poslanci vrnili domov, so našli služabnika zdravega.
Jezus obudi mladeniča v Náinu
11Nato se je napotil v mesto, ki se imenuje Náin. Z njim so šli njegovi učenci in veliko ljudstva. 12Ko se je približal mestnim vratom, so ravno nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova. Spremljalo jo je veliko ljudi iz mesta. 13Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« 14Pristopil je in se dotaknil nosil. Nosilci so se ustavili in Jezus je rekel: »Mladenič, rečem ti, vstani!« 15Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti; nato ga je dal njegovi materi. 16Vse je obšel strah in slavili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« 17Ta govorica o njem se je razširila po vsej Judeji in po vsej okolici.
Poslanci Janeza Krstnika
(Mt 11,2–19)
18Janezu so njegovi učenci pripovedovali o vsem tem. Janez je poklical k sebi dva izmed njih 19in ju poslal h Gospodu vprašat: »Ali si ti, kateri mora priti, ali naj čakamo drugega?« 20Ko sta moža prišla k Jezusu, sta rekla: »Janez Krstnik naju je poslal k tebi vprašat: ‘Ali si ti, kateri mora priti, ali naj drugega čakamo?’« 21Prav tisti čas je Jezus veliko ljudi ozdravil bolezni, jih rešil nadlog in hudobnih duhov in dal mnogim slepim, da so videli. 22Odgovoril jima je: »Pojdita in Janezu sporočita to, kar sta videla in slišala: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi se očiščujejo, gluhi slišijo, mrtvi vstajajo, ubogim se oznanja evangelij; 23in blagor tistemu, ki se nad menoj ne spotakne.« 24Ko sta Janezova poslanca odšla, je začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? 25Ali kaj ste šli gledat? Človeka v mehki obleki? Védite, taki, ki se mehko oblačijo in razkošno živijo, prebivajo v kraljevskih palačah. 26Ali kaj ste šli gledat? Preroka? Dà, povem vam, več kot preroka. 27Ta je, o katerem je pisano:
‘Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem,
ki bo pripravil tvojo pot pred teboj.’
28Povem vam: med rojenimi od žena ni večjega, kakor je Janez Krstnik, vendar je najmanjši v božjem kraljestvu večji od njega.« 29Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, s cestninarji vred, je priznalo božjo pravičnost, s tem da je prejelo Janezov krst. 30Farizeji in učitelji postave pa so se uprli namenu, ki ga je imel Bog z njim, s tem da se mu niso dali krstiti.
Jezus o ljudeh tega rodu
31»Komu naj torej primerjam ljudi tega rodu? Komu so podobni? 32Podobni so otrokom, ki posedajo na trgu in vpijejo drug drugemu:
‘Piskali smo vam, pa niste plesali;
peli smo žalostinko, pa niste jokali.’
33Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ne jé kruha in ne pije vina, pa pravite: ‘Hudega duha ima.’ 34Prišel je Sin človekov, ki jé in pije, pa pravite: ‘Požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.’ 35In vendar so modrosti dali práv vsi, ki so jo sprejeli.«
Grešnici je odpuščeno
36Nekdo izmed farizejev ga je povabil, naj bi jedel z njim. Ko je stopil v farizejevo hišo, je sédel za mizo. 37In ko je žena, ki je bila v mestu grešnica, zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, je prinesla alabastrno posodo dišečega olja. 38Vsa objokana je od zadaj stopila k njegovim nogam in mu jih začela močiti s solzami. Brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem. 39Ko je farizej, ki ga je povabil, to videl, je dejal sam pri sebi: »Ko bi bil ta prerok, bi vedel, kdo je ženska, ki se ga dotika, in kakšna je; vedel bi, da je grešnica.« 40Jezus se je oglasil in mu rekel: »Simon, rad bi ti nekaj povedal.« On pa reče: »Učitelj, povej.« 41»Neki upnik je imel dva dolžnika. Eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset. 42Ker nista mogla plačati, je dolg obema odpustil. Kateri izmed njiju ga bo bolj ljubil?« 43Simon je odgovoril: »Zdi se mi, da tisti, kateremu je več odpustil.« »Prav si presodil,« mu je rekel. 44Tedaj se je obrnil k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Ko sem stopil v tvojo hišo, mi nisi ponudil vode za noge; ta pa mi je s solzami močila noge in jih brisala s svojimi lasmi. 45Poljubil me nisi; ta pa ni nehala, odkar sem prišel, poljubljati mojih nog. 46Glave mi nisi mazilil z oljem; ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge. 47Zato ti povem: odpuščeni so ji mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo odpusti, malo ljubi.« 48Ženi pa je rekel: »Odpuščeni so ti grehi!« 49Tedaj so tisti, ki so bili z njim pri mizi, začeli ugibati med seboj: »Kdo je ta, ki celó grehe odpušča?« 50On pa je rekel ženi: »Tvoja vera te je rešila! Pojdi v miru!«
Currently Selected:
Luka 7: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
