Luka 22
22
Trpljenje, smrt in vstajenje
Zarota zoper Jezusa
(Mt 26,1–5.14–16; Mr 14,1–2.10–11; Jn 11,45–53)
1Bližal se je praznik opresnikov, ki se imenuje velika noč. 2Véliki duhovniki in pismouki so iskali možnost, kako bi se ga znebili, kajti bali so se ljudstva. 3Tedaj je šel satan v Juda, ki se je imenoval Iškarijót in je bil izmed števila dvanajsterih. 4Odšel je k vélikim duhovnikom in poveljnikom tempeljske straže in se z njimi domenil, kako bi jim ga izročil. 5Razveselili so se in se pogodili z njim, da mu dajo denarja. 6Privolil je in iskal primeren trenutek, da bi jim ga izročil tako, da ne bi bilo zraven ljudi.
Priprava velikonočne večerje
(Mt 26,17–25; Mr 14,12–21; Jn 13,21–30)
7Prišel je dan opresnikov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje. 8Jezus je poslal Petra in Janeza in jima rekel: »Pojdita in nam pripravita velikonočno večerjo, da bomo skupaj jedli.« 9Onadva sta ga vprašala: »Kje hočeš, da jo pripraviva?« 10Odvrnil jima je: »Poslušajta! Ko prideta v mesto, vama bo prišel nasproti moški z vrčem vode. Pojdita za njim v hišo, v katero bo šel, 11in recita hišnemu gospodarju: ‘Učitelj vprašuje: Kje je prostor, kjer bi obhajal velikonočno večerjo s svojimi učenci?’ 12Pokazal vama bo v nadstropju veliko opremljeno obednico in tam pripravita.« 13Odšla sta in našla, kakor jima je bil rekel, in sta pripravila velikonočno večerjo.
Postavitev evharistije
(Mt 26,26–30; Mr 14,22–26; 1 Kor 11,23–25)
14Ko je prišla ura, je z apostoli sédel k mizi. 15Rekel jim je: »Srčno sem želel jesti z vami to velikonočno večerjo, preden bom trpel, 16kajti povem vam, da jè ne bom več jedel, dokler jè v polnosti ne bom užival v božjem kraljestvu.« 17In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: »Vzemite to in si razdelite, 18kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride božje kraljestvo.« 19In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.« 20Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas. 21Toda glejte, roka mojega izdajalca je z menoj pri mizi. 22Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, toda gorje tistemu, ki ga izdaja.« 23Oni pa so se začeli spraševati, kdo izmed njih bi mogel kaj takega storiti.
Prerekanje, kdo je večji
24Med njimi se je tudi vnel prepir, kateri izmed njih se zdi, da je največji. 25On pa jim je rekel: »Pri poganih kralji gospodujejo nad ljudmi in oblastniki pustijo, da jim pravijo Dobrotniki. 26Med vami pa ni takó, ampak največji med vami naj bo kakor najmanjši in predstojnik kakor strežnik. 27Kdo je namreč večji: kdor sedi pri mizi ali kdor streže? Ali ne tisti, ki sedi? Jaz pa sem sredi med vami kakor tisti, ki streže. 28Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah, 29zato vam prepuščam kraljestvo, kakor ga je meni prepustil moj Oče, 30da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedeli na prestolih ter sodili dvanajst Izraelovih rodov.«
Jezus napove, da ga bo Peter zatajil
(Mt 26,31–35; Mr 14,27–31; Jn 13,36–38)
31»Simon, Simon! Poglej, satan vas je hotel imeti, da bi vas presejal kakor pšenico. 32Jaz pa sem molil zate, da tvoja vera ne opeša. Ko boš po vsem tem prišel k sebi, opogumi svoje brate.« 33Peter mu je rekel: »Gospod, s teboj sem pripravljen iti tudi v ječo in smrt.« 34Jezus pa mu je odgovoril: »Povem ti, Peter, danes ne bo petelin zapel, preden trikrat ne utajiš, da me poznaš.«
Denarnica, torba, meč
35Nato jih je vprašal: »Ko sem vas poslal brez denarnice, brez torbe in obutve, ali ste kaj pogrešali?« Odgovorili so: »Nič.« 36»Sedaj pa,« je nadaljeval, »kdor ima denarnico, naj jo vzame, prav tako tudi torbo; in kdor nima denarja, naj proda svojo suknjo in si kupi meč. 37Povem vam namreč, da se mora na meni spolniti tista beseda Svetega pisma, ki pravi: ‘Med hudodelce je bil prištet.’ To, kar se nanaša name, se bliža izpolnitvi.« 38Oni pa so rekli: »Gospod, poglej, tukaj sta dva meča.« Odgovoril jim je: »Dovolj je.«
Jezus na vrtu Getsémani
(Mt 26,36–46; Mr 14,32–42)
39Šel je ven in se kakor po navadi napotil proti Oljski gori. Tudi učenci so šli z njim. 40Ko je prišel tja, jim je rekel: »Molíte, da ne pridete v skušnjavo!«; 41sam pa se je oddaljil od njih približno za lučaj kamna. Padel je na kolena in molil: 42»Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, temveč tvoja naj se zgodi.« 43Prikazal se mu je angel iz nebes in ga krepčal. 44Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo. 45Ko je vstal od molitve, se je vrnil k učencem in videl, da so od žalosti pospali. 46Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.«
Jezusa primejo
(Mt 26,47–56; Mr 14,43–50; Jn 18,3–11)
47Medtem ko je še govoril, je prišla tolpa. Pred njo je hodil eden izmed dvanajsterih, ki se je imenoval Juda. Stopil je k Jezusu, da bi ga poljubil. 48Jezus pa mu je rekel: »Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?« 49Ko so ti, ki so bili okrog njega, videli, kaj mu grozi, so rekli: »Gospod, naj udarimo z mečem?« 50In eden izmed njih je mahnil po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal desno uho. 51Jezus je posegel vmes in rekel: »Nehajte! Dosti je!« Dotaknil se je ušesa in ga zacelil. 52Vélikim duhovnikom, poveljnikom tempeljske straže in starešinam, ki so prišli nadenj, pa je rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli. 53Dan za dnem sem bil med vami v templju in niste stegnili rok po meni, ampak to je vaša ura in oblast teme.«
Peter zataji Jezusa
(Mt 26,57–58.69–75; Mr 14,53–54.66–72; Jn 18,12–18.25–27)
54Zgrabili so ga torej in odvedli. Pripeljali so ga v sodno hišo vélikega duhovnika; Peter pa je šel od daleč za njim. 55Sredi dvorišča so zakurili ogenj, in ko so posedli okrog njega, je Peter sédel mednje. 56Ko ga je opazila neka dekla, da sedi pri ognju, ga je premerila z očmi in rekla: »Tudi ta je bil z njim.« 57Tajil je in rekel: »Ne poznam ga, žena.« 58Kmalu nato ga je opazil nekdo drug in pripomnil: »Tudi ti si izmed njih.« Peter pa je odgovoril: »Človek božji, jaz že nisem.« 59Ni še minila ura, ko je spet nekdo drug zatrjeval: »Zares, tudi ta je bil z njim, saj je vendar Galilejec.« 60Peter pa je rekel: »Človek božji, ne vem, kaj praviš.« In tisti hip, ko je še govoril, je petelin zapel. 61Tedaj se je Gospod obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, ko mu je rekel: »Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« 62Šel je ven in se bridko zjokal.
Jezusa zasramujejo in tepejo
(Mt 26,67–68; Mr 14,65)
63Možje, ki so imeli Jezusa vklenjenega, so ga zasmehovali in pretepali. 64Zakrili so mu oči in ga spraševali: »Prerokuj, kdo te je udaril.« 65In še veliko drugih kletvin so izrekli zoper njega.
Jezus pred vélikim zborom
(Mt 26,59–66; Mr 14,55–64; Jn 18,19–24)
66Ko se je zdanilo, so se zbrali starešine ljudstva, véliki duhovniki in pismouki ter ga privedli pred svoj véliki zbor. 67Vprašali so ga: »Če si ti Mesija, nam povej!« Rekel jim je: »Če vam povem, mi ne boste verjeli. 68In če vas vprašam, mi ne boste odgovorili. 69Toda odslej bo Sin človekov sedèl na desnici božje Moči.« 70Vsi so dejali: »Ti si torej Božji Sin?« Odgovoril jim je: »Vi sami pravite, da sem.« 71»Kaj potrebujemo še pričevanja,« so dejali, »saj smo sami slišali iz njegovih ust.«
Currently Selected:
Luka 22: JUB
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
