YouVersion Logo
Search Icon

Matius 25

25
Saren kelabo sa'obareag sunumna tol pina ambatsiogha
1Wene seogti, Yesusti nen tipto yubu lelamogti, “Imagne ponekori mog so'oag nimi saelba uhiroba wamlulne sembe sunumna sumbatsinun. Nengabo kelabo, ‘Top tanunam,’ aro salag paiamdekpa, tomnep kel eneko elkabo saren kelabo sa'obareri yae paiamek. Whea tinina ma'i saogne nhondi nhon, nhondi nhon salelamekti, ela'angeri eldi kel tol anepne sembe tiboglamekti, ‘Kibeberi enero poa yaukap,’ aro inaag lamba piek. 2Saren kelabo sa'obareri tiboglamek aghana, sin pogto kelabo lambare limituk kelabo wamekpa, lambare wana hektop kelabo wamek. 3Limituk kelabo taneko nhondi nhon, nhondi nhon whea tinina ma'i saogne pabiek aghana, kal zaitun wana lolterop mag auk timbanepne sembe wero pabiek kom. 4Ot sin wana hektop kelabori agha nhondi nhon, nhondi nhon whea tinina ma'i saogne salelamekti, nen zaitun wana lolterop mag auk timbanepne sembe wero pabiek. 5Kel tomnepne poneko men phea yan koma ko'o we ulamogpa, sin kelabo sa'obare taneko kwahing ulamsiogha sembe malobek. 6Kwahingdi malobekpa, tom nusam taog. Tom nusam taogpa, nimi nhondi yubu nubu uro haum alamogti, ‘Kel tomnepne poneko wene yalamla! Wene el poneko kibilahut!’ aro haum seog.
7Wene aro haum seogha ka'ebaekti, saren kelabo sa'obare taneko pukekti, whea tinirop ma'i pabieka o'obaek. 8Auk o'olamekag aneko sin limituk kelabo lambare tanekori wana hektop kelabo tanekoag yubu lelamekti, ‘Yaghe, auk nuringe tero kom tanualba, auk timbanepne sembe a'undinge zaitun wana lolterop mag agha nunag pogto tatsululom,’ seek.
9Wene seekpa, kelabo tanekori samoro, ‘Auk timbanep mag nuringe a'un sembe babe sunurop komdina, a'un tatsukap kom. Ane sembe nimi orange kamna kapto torop nimiag pimundi, a'undi auk timbanep mag kamna kapto tol pululom,’ seek.
10Wene seekpa, lambaekti tol palamek abeneko pere kel tomnepne poneko yaog. Yaogpa kel tomnepne ponekoap wero wamek saren kelabo tanekoap nikag nengabo kelabo top tanebag aneko wa'iekpa, ina siram aneko serekaek. 11Ina serekaekpa, amikag sin lambaek saren kelabo taneko samoro yaekti, yubu lelamekti, ‘Naiyong! Naiyong! Wene yaap. Ina siram kubatsimenba wa'aukap,’ seek.
12Wene seek aghana, sinag samoro yubu lelamogti, ‘Yubu sikne agha ambarelamsin. A'unna na ekon nimi wamlom,’ seog.
13Imagne ponekori saelba uhiroba ane saog uro wamleba, hurop sumag, hurop ko'oag yalul anena a'un ekon. Ane sembe haing whi uro yae wamlulom,” seog.
Tupne nhondi eldi arukna saeag pipsiog nimiag sunumna tol pina Yesusti ambatsiogha
(Lukas 19:11-27)
14Yesusti nen tipto yubu lelamogti, “Sunumna nen nhonna, kabuni nhon, ‘So'o nhonag pinun,’ aro ulamog. Eldi arukna wilindi yopsiogti, eldi saeag wamogne sindi saeag pibogti, ‘O'olamlulom,’ aro arukahiog. 15Sindi a'ero-a'ero ulamnepne sembe el wamogti, sunsunum uro eldi arukna tanekoag kamna kaptoba wanange pogto tatsiog. Arukna nhonag kamna kaptoba wanange ag lambare teknero libaogti tarog.#25:15 kamna kaptoba wanange ag lambare teknero libaogti tarog - Yunani yubuag yubu lilimna, talenta aro pibog aghana, talenta aneko kamna kaptoba wanange nhonog kom. Nimiri kamna kaptoba wanange maiknoro poloro ikinne sumbi agha talenta nhon tanep. Arukna nenneag ag phende libaogti tarog. Nenneag ag nhon libaogti tarog. Kamna kaptoba maikno aneko sindi saeag pibogti, anekoa lamba piog. 16Eldi arukna ag lambare tarogne ponekori kamna kaptoba aneko poa piogti, nubu nenero kamna kaplamogne toman agha nen ma'aro lambare nembaogpa, sa'obare taog. 17Ane saog uro ag phende tarogne ponekori nubu nenero kamna kaplamogne toman agha nen ma'aro phende nembaogpa, tombare taog. 18Aghana eldi arukna ag nhon tarogne ponekori kamna kaptoba aneko poa lambaogti, so'o wailbaogti, so'o lom anekoag kamna kaptoba el saelba uropne ponekoringe neneko tognoro pibog.
19Ko'o we uro yabiogpa, arukna taneko wamekpa, sin saelba uhiropne poneko nen samoro yaog. Yaogti, ‘Naringe aba wali o'obang to, kom to?’ aro eldi arukna taneko yopsiog. 20Yopsiogpa eldi arukna ag lambare tarogne ponekori kamna kaptoba aneko payalamogti, nen ma'aro lambare nembaogne babe payaog. Sin saelba uhiropne ponekoag yubu ambarelamogti, ‘Nai, kamna kaptoba wanange ag lambare teknero libaomdi, nari saeag pibom. Nari saeag pibomne nubu nembanori, nen ma'aro lambare ma'abatkenne kembalulam,’ seog.
21Wene seogpa, el saelba uropne ponekori samoro yubu lelamogti, ‘An sik uro nari arukna walinge sol wali uro toropne wamlam! Nari ologha andi saeag pimno aghana, andi sol wali uro sik uro saelbaom. Ane sembe nari an towalengkagheneba, maikno saelbamlulam. Wene nanag yamenba, na andi naiyong wamnangeap nikag awi uro wamnunam,’ seog.
22Wene seogpa, eldi arukna ag phende tarogne poneko babe el saelba uropne whingag yaogti, yubu ambarelamogti, ‘Nai, kamna kaptoba wanange ag phende teknero libaomdi, nari saeag pibom. Nari saeag pibomne nubu nembanori, nen ma'aro phende ma'abatkenne kembalulam,’ seog.
23Wene seogpa, el saelba uropne ponekori samoro yubu lelamogti, ‘An sik uro nari arukna walinge sol wali uro toropne wamlam! Nari ologha andi saeag pimno aghana, andi sol wali uro sik uro saelbaom. Ane sembe nari an towalengkagheneba, maikno saelbamlulam. Wene nanag yamenba, na andi naiyong wamnangeap nikag awi uro wamnunam,’ seog.
24Wene seogpa, eldi arukna ag nhon tarogne poneko el saelba uropne whingag yaogti, yubu ambarelamogti, ‘Nai, nari an sembe el wamnari, “Nari nai usog mikipti logne wamla,” sembano. Andamneri wero meroan komneap, wana togtoba yamoro toghol pin komneap andi sop-sop yongoro taluro tolamlam. 25Ane sembe nai, an sembe na logti, lambanori andi samenag kamna kaptoba wanange ag nhonag libaomdi, tatneomne aneko so'o lomag tognoro sekil pino. Wene andinge ane wamlaba, nen samoro tarelangkenne kembalulam,’ seog.
26Wene seogpa, el saelba uropne ponekori samoro yubu lelamogti, ‘Anna, nari arukna wana yonge sol malinge wamlam! Andi na sembe senelamnelamdi, “Andamneri wero meroan komneap, wana togtoba yamoro togtop komneap andi sop-sop yongoro taluro tolamlam,” aro yubu ambatnelam te? 27Undop pagha tanena, kamna kaptoba naringe neneko andi poa nubu nembanep nimi saeag pail pihinepneog wamla. An sindi saeag pail pindi, “Kamna kaptoba neneko ma'aro nubu nembaleba, nani nen samoro yaleba, ma'aropne nene naniag talul,” aro uahom. Undo unuahom tanena, nari tatkenongeap, nen phelekto ma'aropneap topsene,’ seog.
28Wene seogti, ili ponekori wamek nimi tanekoag ambarelamsiogti, ‘A'undi kamna kaptoba wanange ag nhon ane eldi saeag agha toplulom. Topmundi elkae sa'obare nembao nimi enekoag tatlulom.
29Wene lemnange tam nene sembe. Nimi etneri elag wamlenge, “O'oro saelbanun,” senelamle tanena, elag nen ma'aro tatnepne maikno talul. Aghana nimi etneri elag wamlenge, “Limnun,” senelamle tanena, elag wamlenge babe kom talul. 30Wene arukna teba'en uropne neneko yag lanaro poa pimundi, paiag sip inibin sirikag tobogloplulom. Toboglopmunag aneko si keleng tereba yo lelem engero wamlul,’ seog,” aro Yesusti ambatsiog.
Mog so'oag nimi ni tam kemero karebatsinepne sembe ambatsiogha
31Yesusti nen tipto yubu lelamogti, “Mog so'oag nimi tangtopne poneko amik yale sum eneko Imagneri imang wareroba elag lekneamleba, Allah arukna imagnang malaikat nhin elap nhon yaukang. Yalamle sum eneko eldi saelba uhiro puka uroba alibag pukamleri, Imagneri imang wareroba elag lekneamleri warelamlul. 32Mog so'oag nimi tala-tala wamik nimi ni el whingag poloro winip taikpa, nimi weplamsileri, nimi a'ero-a'ero tara tara nembahilul. Pham domba paia uropne nhondi pham domba tara sip, pham kambing tara sip nenehirop saog uro nimi weplamsileri, poloro wimbahilul. 33Pham domba saog urop nimi sae sirik sip nembahileri, pham kambing saog urop nimi sae waneng sip nembahilul. 34Yubu sia lero saelba uhiropne ponekori sin sae sirik sip nembahile nimi tanekoag yubu lelamleri, ‘A'un nimi taneko Naniri, “Wali nimi,” aro kiplamsilba yahut! Eldi samenag anam mog so'o sumban komag a'un sembe saelba uhiroba wero pipsiogti, wene a'un tatsilenge ane toplulom. 35A'undi toplulom nena, samenag nanag ulamlumne agha tatsilul. Nari samenag kwaneng yo uaneogpa, a'undi nanag kwaneng tatnelum. Mag yo uaneogpa, a'undi na mag tebatnelum. Na mog so'o weag agha a'unag sekel yahiba, a'undi na kipto aeag tobongkimnelum. 36Na nongag enektoba sembe teko uaneogpa, enektoba tatnelum. Na nong pesa naiklamsiba, a'undi na yepto o'olamnelum. Na haing sae kaupto kop aeag tobongkimneekpa, a'undi nanag kemelanelum,’ aro ambatsilul.
37Wene seleba, sin wana porog nimi tanekori elag samoro hailamikti, ‘Nai, nu Saelba Uhiropne wamlam. Etsum agha an kwaneng yo mag yo uagheogpa, an ipkeburi, kwanengap maghap tatkebu? 38An etsum agha weag so'oag agha sekel yalumba, ipkeburi an kipto aeag tobongkipkebu? An nongag enektoba sembe teko uagheogpa, enektoba tatkebunge etsum agha uro yabiog? 39Apna an nong pesa naiklamlumneap, an haing sae kaupto kop aeag tobongkipkeekneap, etsum agha ipkeburi, anag kemelaghebu?’ aro haibaukang.
40Yubu sia lero saelba uhiropne ponekori sinag samoro yubu lelamleri, ‘Yubu sikne agha ambarelamsin. Nanipsabo nanipsa'elabo taneko so'oag urop nimi olog nimi wamek aghana, sa'a-sa'a sin nimi nhonag ulamsilumne nenekona, nanag uanepne ulamlum,’ aro ambatsilul.
41Wene aro sinag undo yubu lepleri, el sae waneng sip nembahiog nimiag yubu lelamleri, ‘A'un nari yo'olamsin nimi wamlom. Nanag agha kolop tangka pululom. Phia sikini nubungeap, eldi yubu poa urop phia tanekoap sembe auk nubunge sarangtop kom auk wero wamlaba, a'un babe auk tanekoag pimundi, ya'ag uro wamlulom. 42A'un yo'olamsin nena, samenag nanag ulamlumne agha yo'olamsin. Nari samenag kwaneng yo uaneogpa, a'undi nanag kwaneng tatnelum kom. Mag yo uaneogpa, a'undi na mag tebatnelum kom. 43Na weag mog so'oag agha a'unag sekel yahiba, a'undi na kipto aeag tobongkimnelum kom. Na nongag enektoba sembe teko uaneogpa, enektoba tatnelum kom. Na nong pesa naiklamsiba, na haing sae kaupto kop aeag tobongkimneekpa, a'undi nanag kemelanelum kom,’ aro ambatsilul.
44Wene seleba, sindi babe elag samoro hailamikti, ‘Nai nu Saelba Uhiropne wamlam. An kwaneng yo mag yo uagheogneap, weag so'oag agha sekel yalumneap, nongag enektoba teko uagheogneap, an nong pesa naiklamlumneap, an haing sae kaupto kop aeag tobongkipkeekneap, etsum agha uro yabiogpa ipkeburi, an yepkebu kom?’ aro haibaukang.
45Wene aro haibaikpa, samoro yubu ambarelamsileri, ‘Yubu sikne agha ambarelamsin. Sin so'oag urop nimi olog nimi taneko wamek aghana, sa'a-sa'a sin nimi nhonag ulamsilum komne nenekona, nanag uanepne ulamlum kom,’ aro ambatsilul.
46Wene aro lepleba, sin nimi taneko elag agha kolop taikti, sin ya'ag uro opsinebag pukang aghana, sin wana porog nimi ya'ag kamag uro wamnebag pukang,” aro Yesusti ambatsiog.

Currently Selected:

Matius 25: kklKOS

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in