Jone 18
18
Seko noqoevo vo Jisu
(Matiu 26:47-56; Maka 14:43-50; Luke 22:47-53)
1Ni so keru Jisu lula o paika keru vararaito inio vo ni voko disaipeli madu ta ke saqorake pade kale azo ni ke pakekake ko Kidoroni patopeka orori. Sai ta ko epamatako ore bariki sakoi, nio Jisu ni voko disaipeli madu ta ke amaqeake sai. 2Ni Jiudasi, vo o saiqorivani, ta lula okai nianiia koa zae, ako kubo taku Jisu lula o mati olakoi voko disaipeli madu sole. 3So sole vo Jiudasi ta o odiekake kama pado Romu ama pazokinio ko vaki nio ke olake koa ore bariki kasi, vo ni Jelepade ke kati vailani, se raura kama siama madu ni Parese madu ke soroemeni. Seta ke vakimuake ni ke borikake ko juke poso ni poru topi ama urusana juke ni pazokinio ko vakovako. 4Ni Jisu ta lula o paqumukake kiadama quli koko ereilo ama vokasi, so sole vo o kea keru seko kilo vota omai olake ni eri kiolake sekasi, “Lala inio meme vailiva?” kiolake.
5Nio seta eri kikelake, “Nazareti ala Jisu inio ṉe vailiva,” kikelake. “Aṉa inio vo vo lala,” kiolake.
Ni Jiudasi, vo o saiqorivani, ta obeta lojoake seko tiania. 6Ni so keru Jisu eri kiola keru sekasi, “Aṉa inio vo vo lala,” kiola keru, sai nio seta keta tokuike ni aza beta pialo keta evake miduku topi. 7Ni Jisu ta mata o kuimaemake se, “Lala inio meme vailivani?” kiolake.
“Vo Nazareti ala Jisu inio,” kikelake.
8“Aṉata so kialala lula, aṉa inio vo vo lala. So sole meta mebe vailila aṉa, zariemomo nia maba poso tu ke zio pala,” kiolake vo Jisu. 9Vota o rukuekake komia pesio poso tu vo o kasekalama quli kuleto ta tuvevo ko elou, ko eri, “Mama, sea poso ṉoṉo qatileni ta puliala kala pado ta a mumaeva,” ka kiolalama.
10Nio Saimone Pita ta kama pado benisi sala, so sole vota o ravuzikake ko koko teamuteamu kale azo ni vota o pazovake Ṉisa Siama vo nabulu, ni ota va pikekake o palo ranama taliṉa. Voa nabulu ko ṉi ta Malakasi. 11Nio Jisu ta eri kiolake Pita kasi, “Sei! Ṉota teamuka ṉoko benisi koko teamuteamu kale! Ako ṉo qerukeruta ta aṉata pui aba kai nozutou ko upotuqu ko kapa a Mama o katilako kiṉola kio?”
Jisu ko lojoevo Anasi ko kuleto
(Matiu 26:57-58; Maka 14:53-54; Luke 22:54)
12Sai nio sea pazokinio ko maba poso ni sevo kuleto ala ni Jiu ama vailo ko maba poso ta ke noqoevake vo Jisu, ni ke pirievake vo. 13Ni seta ke vati olake kuleto Anasi kasi ni ke lojoevake vo voko tanama kale, vo Kaepasi koa sabere kale Ṉisa Siama o eveni vo ravaza. 14Vo inio voa Kaepasi vo lula omai bazubazuemeni se Jiu amu ta uri tu omadeu maba ta o vouvou kiadama maba madu kaqe kioveni.
Pita tava zolio vo Jisu
(Matiu 26:69-70; Maka 14:66-68; Luke 22:55-57)
15Nio Saimone Pita ni kala pado disaipeli ta qo luluevake vo Jisu ni sea vaki seke vati olani vo. Voa pado disaipeli ta ovai uria nianiiani vo Ṉisa Siama, so sole vota o zarievake tu o zomano amaqeo vo Jisu ni sea vaki sate vo Ṉisa Siama ko zaekale. 16Melai Saimone Pita ta o loivake veutu kupekupe. Voa disaipeli Ṉisa Siama ovai uria nianiiani ta o saqorake pade poro kale azo ni o kati pesiake veutu ko kati vailako sinaqu rusu, ni koko zariekato kale vota o vati amaqeake vo Pita pade poro kale. 17Ni koa sinaqu rusu veutu ko kati vailako ta ko toiritoirivake vo Pita ni eri kikolake vokasi, “Ṉo inio kala pado ṉa voa maba vo disaipeli ṉa, kio?” kikolake.
Nio, “Pui, aṉata maba pui,” kiolake vo Pita.
18Ni koa ipu ta sanusanu kota evake, so sole sea nabulu poso ni se Jelepade ke kati vailani ta ke bainaevake kala pado uza, ni lojole ke qoloevake ni ke ṉadarake. Nio o olake vo Pita ni o zomanake lojo se sase ni o ṉadarake.
Ṉisa Siama ko kuimakuimaevo vo Jisu
(Matiu 26:59-66; Maka 14:55-64; Luke 22:66-71)
19Ni vo Ṉisa Siama ta o kuimakuimaevake vo Jisu voko disaipeli poso ni voko nianiiekato kale avo. 20Nio Jisu ta o vati tiorikake vo, ni eri kiolake, “Aṉata lula aqai bazubazute ko kasavole kiada keru kiadama maba madu kasi, kiadama aṉako nianiiekato sai ilusato ko pade poso ko poro kale ni Jelepade kale, sai kubo Jiu amu ke padoivakoi mati. Puliama kama taku aṉata aba daipaeke kaseko kama quli sai. 21Nio noi sole inio ṉota ṉolai kuimakuimaeka aṉa aṉako nianiiekato? Kuimaema sea maba poso se lula keta la viqeni aṉa. Mai kuimaeka ko quli aṉa amai bazuekema quli,” kiolake.
22Ni so keru vo so kiove keru, kala pado sea vailo ko maba poso azo ta ota va pazokake Jisu ko loilo ṉase saresare kale nio eri kiolake vokasi, “Koa kalo kale inio ṉota ṉova opata vo Ṉisa Siama kio?” kiolake.
23Nio Jisu ta o vati tiorikake vo, ni eri kiolake, “Ṉota ṉo viqa aṉako pesio aṉa abe kai pesiako ta sarusaru tea, ṉota mai bazueka kiadamu koi ke evani uko quli kio ko kio. Melai aṉa lula kialani ta korokoroti tea, noi sole ṉota ṉo bazola aṉa?” kiolake.
24So sole Anasi ta o soroevake vo, piri sate, voa Ṉisa Siama Kaepasi kasi.
Pita tava zolio mata vo Jisu
(Matiu 26:71-75; Maka 14:69-72; Luke 22:58-62)
25Ni Pita ta obeta lojoake sai ni obeta ṉadarake, ni sai nio kake maba poso ta eri kikelake vokasi, “Ṉo inio kala pado ṉa voa maba vo disaipeli ṉa, kio?” kikelake.
Melai Pita ta ota va zoliake vo ni eri kiolake, “Pui, aṉata pui,” kiolake.
26Ni kala pado vo Ṉisa Siama ko nabulu poso azo, vo Pita taliṉa ota va pikekeni vo maba, ta eri kiolake Pita kasi, “Sole pui ṉo inio aba ṉealani ṉa vo Jisu sate ore bariki kale, kio?” kiolake.
27Melai vo Pita ta mata eri kiolake, “Maba pui,” kiolake—nio so keru pado inio ko kokorako ta kota ziake.
Seko lojoevo vo Jisu Paelati ko kuleto
(Matiu 27:1-2,11-14; Maka 15:1-5; Luke 23:1-5)
28Ni seta ke vati olake vo Jisu Kaepasi ko pade kasi azo Romu ala Qavuna, vo Paelati ko matu pade kasi. Koa taku ta omadeu lekito, nio se Jiu amu ta pui ke amaqeake voa Qavuna ko pade kale, ako vota pui Jiu ala ni seta Jiu amu sole, ako seta keka zariake tu bulebule amu ke roveo kuo ko Alokato ko ṉojola ko sailao koa ṉaniu kale ama kikelake sole. 29So sole o ṉavi Paelati ta o saqorake kupele pade poro kale azo sekasi, ni o kuimaemake se, ni eri kiolake, “Noni ama kuiripato ikio meko nea maba kasi ama?” kiolake.
30Nio seta ke vati tiorikake vo, ni eri kikelake, “Nea maba ta puliama ruqe ama quli lula o ereka tea, eṉeta pui nio ṉeba vati kilo ṉokasi,” kikelake.
31Nio Paelati ta eri kiolake sekasi, “Me ṉavi vati olamo vo ni pa titizivomo meko bazu kikolani avo kale,” kiolake.
Melai se Jiu ama tanatanamu ta ke vati tiorikake vo ni eri kikelake, “Eṉeta pui ṉe zarizia tu ṉe vouvaevo kala maba,” kikelake. 32Ko so kokai kaevo ta, tu kota ko tuvevo pueko o ṉavi Jisu lula o kasekema noni ama ikio koa vou vo okai vouvo ama.
33Nio vo Paelati ta mata o amaqeake pade poro kale ni vota o nokaevake vo Jisu ni o kuimaevake vo, “Ṉo inio se Jiu amu vo Aikovakova ṉa kio?” va kiolake.
34Nio Jisu ta o vati tiorikake vo ni eri kiolake, “Komia kuimanao ta ṉo ṉavi kasi azo ko kuevako ikio, ma kake edolomu inio kelai bazuta aṉa ṉokasi kio?”
35Nio Paelati ta o vati tiorikake vo ni eri kiolake, “Ṉota ṉo qerukeruta ta aṉata kala Jiua lala inio la kiṉola kio? Ṉo ṉaviko ṉisa mabamu ni se raura kama siama madu inio lula ke vaeṉalani aṉako pizato kale. Lai bazueka loma sarueko ikio ṉoṉo erekema?” va kiolake.
36Nio Jisu ta eri kiolake, “Aṉako lekasa puo ta pui komia peuru ma peuru kale ama, melai kota komia peuru ma peuru kale ama tea, se aṉako nabulu poso ta ke pazokinio inio, tu ke tauvelo aṉa se Jiu amu aṉa ko pirielo kale azo. Melai aṉako lekasa puo ta edolokoi zama,” kiolake.
37So sole Paelati ta o vati tiorikake vo, ni eri kiolake, “So sole ṉo inio kake vo aikovakova ṉa, kio?” kiolake. Nio Jisu ta o vati tiorikake vo ni eri kiolake, “So tisoiko so ṉo kiṉolani, aṉa inio kala aikovakova lala. Kokale avo inio aṉata a alile ni a quevi miduku kale, tu a qaseko ko tuveano, tu se tuveano ko maba madu ta ke didielou aṉa,” kiolake.
38Nio Paelati ta o kuimaevake vo ni eri kiolake, “Loma ikio ko tuveano tu kala ta okai nianiiovou?” kiolake.
Jisu ko vati tuamuko ko vou
(Matiu 27:15-31; Maka 15:6-20; Luke 23:13-25)
So sole vo Paelati ta mata o saqorake kupele se Jiu ama tanatanamu kasi nio eri kiolake, “Aṉata pui ada va kea kama sarueko nea maba tu vota kuiripato saṉa o elo. 39Melai meko kalo a luluekou nio aṉata a mela rupasivou me kala pado maba pirito pade kale ala komia Alokato ko ṉojola ko taku kale. Meta mela zaria aṉa tu aṉata a mela rupasivo vo Jiu amu vo aikovakova kio?” kiolake.
40Nio seta ke velavelaoke matuma kora kale, “Pui! Pui nea maba! Eṉeta ṉeva zaria vo Barabasi tu o rupasio!” kikelake. Voa Barabasi ta kala muimuita puto ni kala zaṉeo ko maba.
Currently Selected:
Jone 18: BLBNT
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
The New Testament in the Bilua language, Solomon Islands © The Bible Society of the South Pacific, 1995.