YouVersion Logo
Search Icon

MARKUS 10

10
Těntiroʼn Mawu Yesus mạanun pẹ̌sasindo
(Mat. 19:1-12; Luk. 16:18)
1Bọu e Mawu Yesus naněntang u tampạ ene, kụ dimal᷊eng sol᷊ong banuang Yudea ringangu wanua su sěmběkan Sal᷊ụ u Yordan e. Taumata lawọ nahunděnta saụ němpẹ̌tampung němpẹ̌tal᷊ipurung su Mawu Yesus. Kụ kerẹewe sěntiniạ Mawu Yesus e mạněntiro si sire.
2Pira-pirang katau taumatan Farisi e mal᷊aing diměnta mědeạu měnamẹ sal᷊ang Mawu Yesus. I sire nakiwal᷊o, ”Tumuhụ atorʼu agamang kitẹ e, botonge taumata manindo kawinge?”
3Mawu Yesus simimbang, ”I Musa e nẹ̌parenta kereapa si kamene?”
4 # Pang. 24:1-4; Mat. 5:31 ”I Musa e napakawalan taumata manindo kawinge, kětạeweng apạmohẹ suratʼu sindo kal᷊imona,” angkuěng i sire.
5”I Musa namohẹu parenta ene watụ u i kamene tumanịu masigěsạ paněntiroěnge,” angkuěngu Mawu Yesus si sire. 6#Pěnd. 1:27, 5:2 ”Arawe nạung deng su tětạ e Mawu Ruata něndiadi taumata e, kạbawera u ’Ruata e něndiadi si sire esẹ dingangu wawine. 7#Pěnd. 2:24 Kai ene hakịu esẹ e sarung maněntang i ninange rẹ̌duang amange kụ mẹ̌těngkatakidẹ̌ su kawinge,#10:7: Su winohẹ u nạung pira-pira e tawe apa: kụ nẹ̌těngkatakidẹ̌ su kawinge. hakịu i rẹ̌dua e nakoạ sěmbaụ.’ 8Kụ i sire bal᷊inewe lai ruang katau kaiso kai sěmbaụ. 9Ual᷊ingu ene, apang nikauhʼu Ruata e, tawe wotonge ipẹ̌tal᷊ein taumata!”
10Sarạeng i sire simuẹ̌ e su wal᷊e, manga muritʼE nakiwal᷊o su Mawu Yesus mạanụeng hal᷊ẹ̌ ene. 11#Mat. 5:32; 1Kor. 7:10-11 Mawu Yesus něhengetang si sire, ”I sai manindo kawinge, mase mẹ̌kawing dingangu wawine wal᷊ine, tau ene nawuang su kawinge humotong.#10:11: Nawuang su kawinge humotong: arau ringangu wawine ene. 12Kerene lai wawine kụ manindo kawinge mase mẹ̌kawing dingangu esẹ bal᷊ine, i sie mal᷊aing nawuang.”
Mawu Yesus něngal᷊amatẹ̌ manga rariọ
(Mat. 19:13-15; Luk. 18:15-17)
13Tangu piạko i sire němpangěntudʼu manga rariọ su anum Mawu Yesus tadeạu i Sie manenggehʼu l᷊imane ringangu měngal᷊amatẹ̌ si sire. Kaiso manga muritʼu Mawu Yesus e kai němpẹ̌langehẹ̌ si sire. 14Nakasilọe hal᷊ẹ̌ ene, Mawu Yesus limangehẹ̌ kụ i Sie něhengetang su manga muritʼE, ”Walạe manga rariọ e aparěnta su anuku! Abe petoke i sire, u kai taumata kere i sire ini e makoạ kawanuaʼm Mawu Ruata e. 15#Mat. 18:3 Tahěndungko ini e! I sai tawe mẹ̌těngon Duata e kere sěngkatau rariọ e, tawe makoạ kawanuaʼm Mawu Ruata e.” 16Sarạeng bọu něhengetang kerene, Mawu Yesus limahěkụ manga rariọ e, bọu e i Sie apidʼu naněllidu l᷊imanʼE si sire sěngkatau-sěngkatau kụ něngal᷊amatẹ̌ si sire.
Tau umbaseng kalạ
(Mat. 19:16-30; Luk. 18:18-30)
17Piạ e Mawu Yesus saụ maněpasu raral᷊engʼE, piạ e tau tụtal᷊ang mětẹ̌timona anum Mawu Yesus. Tau ene nẹ̌subạe su těngon Mawu Yesus kụ nakiwal᷊o, ”Mananěntiro mapia, iạ e kai hinon mẹ̌koạ apa mẹ̌deạu makahombang pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌ e?”
18”Kawe unụe i kau měbẹ̌bera u Iạ mapia?” kakiwal᷊on Mawu Yesus. ”Tawẹu mapia, sul᷊iun Mawu Ruata sẹ̌sane. 19#Sas. 20:12-16; Pang. 5:16-20 I kau seng masingkạ u manga titaʼm Mawu Ruata, ’Kumbahang měmate, kumbahang mawuang, kumbahang mẹ̌tako, kumbahang mẹ̌sahiding konti, kumbahang měngakal᷊ẹ̌, pěngadatẹ̌ si amangu ringangu si ninangu e.’ ”
20”Tuang Guru,” angkuěngu tau ene, ”kal᷊awọu parenta ene seng takụ nituhukang dokeng iạ deng mangudạ.”
21Mawu Yesus němanda tau ene ringangu tatal᷊ěntụe mase něhengetang, ”Bědang hal᷊ẹ̌ sěmbaụ hinong gausangu. Dakọe kapul᷊ẹ kụ pẹ̌bal᷊u kal᷊awọu apan tẹ̌taghuanengu; doite onggọ su taumata kasiang, kụ i kau sarung makahombang arẹ̌tạ su sorga. Bọu e ramahịe tol᷊e si Siạ.” 22Nakaringihe hengetangu Mawu Yesus kerene, tau e kiměndung, bọu e měngkatewe naněntangu tampạ ene ringangu susa naung ual᷊ingu i sie kai makalạ.
23Tangu Mawu Yesus němandạe manga muritʼE mase něhengetang si sire, ”Mawěhạ kahěngang su taumata kalạ makoạ kawanuan Duata!”
24Manga muritʼE němpẹ̌dal᷊inaụ nakaringihẹ̌ hengetang u Mawu Yesus ene. Kai Mawu Yesus něhengetang kạpia, ”Manga anạku, mambeng mawěhạ mẹ̌těngkakoạ kawanuan Duata! 25Mạl᷊owokangbe onta sumuẹ̌ su tul᷊in darahung sul᷊ungu tau kalạ sumuẹ̌ su Runiaʼn Duata Wuhu.”
26Hengetang u Mawu Yesus tamai ene nakaral᷊inaụ manga muritʼE, hakịu i sire nẹ̌kakiwal᷊oẹ sěmbaụ su wal᷊ine, ”Kamageng kerene, i sai wue sarung masal᷊amatẹ̌ e?”
27Mawu Yesus timingang si sire kụ simimbang, ”Su taumata e hal᷊ẹ̌ kerene ta mariadi, arawe su Mawu Ruata e mang mariadi; patikụ e makoạ su Mawu Ruata e.”
28Mase i Petrus nẹ̌bera, ”Kakěllạe, i kami e seng naněntangu kal᷊awọu patikụ mẹ̌deạu tumol᷊e si Tuang.”
29Angkuěngu Mawu Yesus, ”Pěmpangimangke: I sai kụ seng naněntangu ral᷊ohom bal᷊ene arau anạ u sěngkataune esẹ arau wawine arau i ninange arau i amange arau manga anạe arau pělahěnsinuaěnge ual᷊ingu Iạ dingangu ual᷊ingu Injilẹ̌ bọu anum Mawu Ruata, 30i sie sarung makahombang limembong kal᷊awọe wọu tempo ini. I sie sarung makahombang mahasụ su sul᷊ene limembong kal᷊awọe wal᷊e, anạ u sěngkatau esẹ, anạ u sěngkatau wawine, inang, manga rariọ, pělahěnsinuangeng – dingangu sasigěsạ l᷊ai. Kụ hědon sarung su tempo ramahi, i sie sarung manarimạ u pẹ̌bawiahẹ̌ tutune ringangu kakalẹ̌ e. 31#Mat. 20:16; Luk. 13:30 Kaiso kai lawọ taumata su orasẹ̌ ini apan kakal᷊imonaěnge sarung makoạ kasamuriange, dingangu lawọ orasẹ̌ ini e apang kasamuriange makoạ kakal᷊imonaěnge.”
Katěllun sul᷊ene Mawu Yesus mạul᷊ịu kapapohongʼE
(Mat. 20:17-19; Luk. 18:31-34)
32Mawu Yesus dingangu manga muritʼE kạpahundal᷊enge sol᷊ong Yerusalem. Mawu Yesus dụdal᷊eng su horone, arawe manga muritʼE su kaghaghěngganeng kěbị. Dingangu taumata apang mạhuntol᷊e si sire mal᷊aing něngkatakụ. Kasamuriange Mawu Yesus saụ l᷊ai kimui manga muritʼE natěntani kụ něhabarẹ̌ si sire apa sarung mariadi su watangengʼE. 33”Pěmpẹ̌daringihẹ̌ko,” angkuěnge, ”I kitẹ orasẹ̌ ini kapẹ̌tẹ̌timonane Yerusalem. Paise Ahusʼu Taumata e sarung isarakang su manga imang těmbonange ringangu manga mananěntiro agama. I Sie sarung ihukung pakipate bọu e isarakang su taumata wal᷊ine tau Yahudi. 34I sire sarung mẹ̌baheau si Sie, měmpěngědu si Sie, měmpělimadẹ̌ si Sie, ringangu měnguruisẹ̌ si Sie. Kaiso su katěllu ěllone i Sie kai sarung mẹ̌bangung kạpia.”
Dorong i Yakobus dẹ̌duan Yohanes
(Mat. 20:20-28)
35Ene i Yakobus dẹ̌duan Yohanes anạ i Zebedeus e, himaungke Mawu Yesus kụ nẹ̌bera, ”Tuang Guru,” angkuěng i rẹ̌dua, ”kai piạ hal᷊ẹ̌ sěmbaụ, i kami mapulu koateng i Tuang baugʼi kandua.”
36”Kai apa ikẹ̌kapulun dua Takụ koateng baugʼi rua?” angkuěng u Mawu Yesus.
37I rẹ̌dua e simimbang, ”I kandua lụěnningu sěngkatau e reng makakaiang su koaneng i Tuang dingangu sěngkatau e su kaihing Tuang, kereu i Tuang seng mạiang su kawawantugẹ̌.”
38 # Luk. 12:50 ”I rua e kai wěga apa rẹ̌dorongang irua,” angkuěng u Mawu Yesus si rẹ̌dua, ”Makaumal᷊ẹ̌ bue i rua manginung bọu panganginumangu kasasigěsạ kụ sarung Takụ inungang dingangu sumuẹ̌ su ral᷊ungu wal᷊ang kasasigěsạ kụ sarung Takụ suěkang?”
39”Makaumal᷊ẹ̌,” angkuěng i rẹ̌dua.
Tangu Mawu Yesus saụewe něhengetang si rẹ̌dua, ”Kahěngang i rua sarung manginung bọu l᷊ainumang u sigěsạ kụ sarung Takụ inungang, dingangu makasuẹ̌ su wal᷊ang sigěsạ kụ sarung Takụ suěkang e. 40Arawe kụ mẹ̌tatahinong i sai sarung maiang su koaneng dingangu su kaihiku e, ene wal᷊inewe Iạ hinom mẹ̌tatilakehẹ̌. Kai Mawu Ruata e manilakehʼu i sai-sai sarung kumaiang su manga tampạ ene.”
41Ene i sire manga muritʼu Mawu Yesus mapul᷊o wal᷊ine e nakaringihe hal᷊ẹ̌ ene, ute i sire kai limangehẹ̌ si Yakobus dẹ̌duang Yohanes. 42#Luk. 22:25-26 Tangu Mawu Yesus kimuị e si sire kěbị, dingangu něhengetang angkuěng, ”I kamene masingkạ u manga těmbonangu kawanua kụ bẹ̌gan Duata e kai mětẹ̌tahuěllang u kawanuane. Dingangu manga těmbonang i sire e měmpạnědạ si sire. 43#Mat. 23:11; Mrk. 9:35; Luk. 22:26 Arawe i kamene wal᷊inewe kerene! Kai nawal᷊ị, i sai mapulu mẹ̌těngkasěllahẹ̌ sutal᷊oarang kamene e, i sie kai hinom makoạ mẹ̌tatangkiang si kamene. 44Arau i sai mapulu makoạ kahumotongange su tal᷊oarang kamene, ute hinom mariadi ěllangu kěbị. 45U Ahusʼu Taumata e wal᷊inewe riměnta mědeạu tangkianeng. I Sie riměnta mědeạu mẹ̌tangkiang dingangu měnarakang u niawane, waugʼu měliwirʼu taumata l᷊awọ.”
Mawu Yesus napakapian Bartimeus buta
(Mat. 20:29-34; Luk. 18:35-43)
46Ene i sire narěntạe su soang Yerikho. Kụ piạ e Mawu Yesus dingangu manga muritʼE ringangu lai ghapaěngu taumata l᷊awọ nahunsẹ̌bang bọu soa ene, piạko sěngkatau wuta mědẹ̌dorong doitẹ̌, kạkaiange su wiwihʼu ral᷊eng arenge i Bartimeus, anạ i Timeus. 47Sarạeng i sie nakaringihẹ̌ u sụsahe ene kai Mawu Yesus tau Nazaret, ute i sie kimuị e, ”Yesus, Ahusʼi Daud! Tal᷊ěntukong ia!”
48I sie nipěpẹ̌duangken taumata l᷊awọ kụ iapakạděmmasẹ̌. Kaiso sauneng i sie limembong kaihạ e němansagʼu, ”Ahusʼi Daud, tal᷊ěntukong iạ!”
49Tangu Mawu Yesus timaingke mase něhengetang, ”Kuieko i sie.”
Kụ i sire němpẹ̌kuị e tau wuta ene. I sire němpẹ̌berạ e si sie, ”Pakatatape! I kau e kẹ̌kuiangu Mawu Yesus, pẹ̌buạ e!”
50Tau wuta e měngkai něnděmmẹ pakeange, mase masahawụ-sahawụ dimarisị kụ tamai sarang anun Mawu Yesus.
51”Apa kapulunu e, Takụ koateng baugʼi kau e?” angkuěng u Mawu Yesus si sie.
Tau wuta e simimbang, ”Tuang Guru, kapuluku e tadeạu iạ makasilo.”
52”Dakọe,” angkuěngu Mawu Yesus, ”ual᷊ingu i kau mạngimang si Siạ, i kau e nul᷊e.”
Kụ su tempo ene lai tau ene nakasilo. Tangu i sie timol᷊e Mawu Yesus.

Currently Selected:

MARKUS 10: SXN

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in