Marko 6
6
V Nazaretu Jezusa zavržejo
(Mt 13,53–58; Lk 4,16–30)
1Šel je od tam in prišel v svoj domači kraj. Spremljali so ga njegovi učenci. 2Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela#Db. kakšne moči, tj. čudeži; podobno v v. 5. se godijo po njegovih rokah! 3Ali ni to tisti tesar, sin Marije#Različica tisti sin tesarja in Marije. in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali#Ali pohujševali. so se nad njim. 4Jezus pa jim je govoril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« 5In ni mogel tam storiti nobenega mogočnega dela, samo na nekaj bolnikov je položil roke in jih ozdravil. 6In čudil se je njihovi neveri.
Jezus pošlje dvanajstere
(Mt 10,1.5–15; Lk 9,1–6)
Obhodil je vasi v okolici in učil. 7Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi 8in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. 10Govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. 11Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje.« 12In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.
Smrt Janeza Krstnika
(Mt 14,1–12; Lk 9,7–9)
14Kralj Herod je slišal o Jezusu,#Db. o tem. kajti njegovo ime je postalo znano. Nekateri so govorili:#Različica On je govoril. »Janez Krstnik je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.«#Tj. čudežne sile. 15Drugi pa so govorili, da je Elija, in spet drugi, da je prerok, kakor vsi preroki. 16Ko je to slišal Herod, je dejal: »Janez, ki sem ga dal obglaviti, je bil obujen.« 17Herod sam je poslal po Janeza in ga prijel ter v ječi vklenil zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, ker se je z njo oženil. 18Janez je namreč govoril Herodu: »Ne smeš imeti bratove žene!« 19Herodiada ga je sovražila in ga hotela umoriti, a ga ni mogla. 20Herod pa se je bal Janeza, ker je vedel, da je pravičen in svet mož, in ga je ščitil. Kadar ga je slišal, je bil v veliki zadregi, vendar ga je rad poslušal. 21Prišla pa je priložnost, ko je Herod za svoj rojstni dan priredil gostijo svojim velikašem, častnikom in galilejskim prvakom. 22Vstopila je Herodiadina hči in zaplesala. Herodu in tem, ki so bili z njim pri mizi, je bila všeč in kralj je rekel deklici: »Prôsi me, kar koli hočeš, in ti bom dal.« 23Celo prisegel ji je vneto:#Manjka v nekaterih rkp. »Kar koli me poprosiš, ti bom dal, vse do polovice svojega kraljestva.« 24Šla je ven in dejala svoji materi: »Za kaj naj prosim?« Ta pa je rekla: »Za glavo Janeza Krstnika.« 25In urno je vstopila h kralju in ga prosila: »Hočem, da mi nemudoma daš na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 26Kralj se je zelo užalostil, vendar ji zaradi prisege, ki jo je izrekel vpričo gostov, ni hotel odreči. 27Takoj je poslal po rablja in ukazal, naj prinese njegovo glavo. Ta je šel in ga v ječi obglavil. 28Prinesel je na pladnju njegovo glavo in jo dal deklici, deklica pa jo je dala materi. 29Ko so to slišali Janezovi učenci, so prišli, vzeli njegovo truplo in ga položili v grob.
Jezus nasiti pet tisoč mož
(Mt 14,13–21; Lk 9,10–17; Jn 6,1–14)
30Apostoli so se zbrali pri Jezusu in mu poročali o vsem, kar so storili in učili. 31Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. 32In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. 33Mnogi pa so jih videli, da odhajajo, in so jih prepoznali. Iz vseh mest so skupaj peš hiteli tja in prišli pred njimi. 34Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. 35In ko je bila ura že pozna, so stopili k njemu njegovi učenci in mu govorili: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna. 36Odpústi jih, da gredo v bližnje zaselke in vasi ter si kupijo kaj hrane.« 37Odgovoril jim je in rekel: »Dajte jim vi jesti!« Dejali so mu: »Ali naj gremo nakupit kruha za dvesto denarijev in jim damo jesti?« 38On pa jim je rekel: »Koliko hlebov imate? Pojdite in poglejte!« Ko so poizvedeli, so mu rekli: »Pet in dve ribi.« 39Tedaj jim je ukazal, naj po skupinah vse posadijo po zeleni travi. 40Ko so posedli v gručah po sto in po petdeset, 41je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil in razlomil hlebe ter dajal svojim učencem, da bi postregli ljudem. Tudi ribi je razdelil med vse. 42In vsi so jedli in se nasitili. 43Nato so pobrali dvanajst polnih košar koščkov in tudi ostanke rib. 44Tistih, ki so jedli kruh, pa je bilo pet tisoč mož.
Jezus hodi po vodi
(Mt 14,22–33; Jn 6,15–21)
45In takoj je primoral svoje učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran proti Betsajdi, medtem pa je sam odpuščal množico. 46Ko se je od njih poslovil, je šel na goro molit. 47Proti večeru je bil čoln sredi jezera, on sam pa na kopnem. 48Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. Hotel je iti mimo njih, 49toda videli so, da hodi po jezeru. Mislili so, da je prikazen in so zavpili. 50Vsi so ga namreč zagledali in se prestrašili. On pa je takoj začel govoriti z njimi. Dejal jim je: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 51Nato je stopil k njim v čoln in veter je ponehal; bili so vsi iz sebe. 52Niso še doumeli dogodka s hlebi, temveč je bilo njihovo srce zakrknjeno.
Jezus ozdravlja v Genezareški deželi
(Mt 14,34–36)
53Ko so se prepeljali, so pri Genezaretu dosegli kopno in pristali. 54Brž ko so stopili iz čolna, so ga ljudje že prepoznali. 55Obtekli so vso tisto pokrajino in začeli na posteljah prinašati bolnike tja, kjer so slišali, da je. 56Kamor koli je prihajal, v vasi ali mesta ali na podeželje, povsod so polagali na trge bolnike in ga prosili, da bi se dotaknili vsaj roba njegove obleke; in kateri so se ga dotaknili, so bili rešeni.#Ali so ozdraveli.
Currently Selected:
Marko 6: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
