Marko 12
12
Prilika o vinogradu in viničarjih
(Mt 21,33–46; Lk 20,9–19)
1Začel jim je govoriti v prilikah: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval. 2Ob določenem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. 3Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. 4Nato je poslal k njim drugega služabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. 5Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. 6Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ 7Tisti viničarji pa so govorili med seboj: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‹ 8Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. 9Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. 10Ali niste brali tega Pisma:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen. # Db. glava vogala .
11 Gospod je to naredil
in čudovito je v naših očeh.«#Ali … ga je naredil / in (ta kamen) je čudovit.
12In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli.
Davek cesarju
(Mt 22,15–22; Lk 20,20–26)
13Poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14Prišli so in mu rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo, temveč v resnici učiš Božjo pot. Ali smemo dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?« 15On pa je vedel za njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me preizkušate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam!« 16Prinesli so ga. In rekel jim je: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« 17Jezus pa jim je rekel: »Dajte#Ali Povrnite. cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In zelo so se mu čudili.
Kako je z vstajenjem
(Mt 22,23–33; Lk 20,27–40)
18K njemu so prišli saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: 19»Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat in zapusti ženo, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to ženo in obudi zarod svojemu bratu. 20Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel ženo, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. 21Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. 22Vseh sedem je ostalo brez potomstva. Zadnja od vseh je umrla tudi žena. 23Čigava bo žena ob vstajenju, ko bodo vstali?#ko bodo vstali: manjka v nekaterih rkp. Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.« 24Jezus jim je rekel: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči? 25Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26O tem pa, da bodo mrtvi obujeni, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. 27Ni pa Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.«
Največja zapoved
(Mt 22,34–40; Lk 10,25–28)
28Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus#Dodano. dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« 29Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod.#Db. Gospod, naš Bog, Gospod je eden. 30Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. 31Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« 32Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini#Db. Eden je. in ni drugega razen njega, 33in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« 34Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.
Vprašanje o Davidovem sinu
(Mt 22,41–46; Lk 20,41–44)
35Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija#Ali Kristus. Davidov sin? 36Sam David je rekel v Svetem Duhu:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹
37David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.
Jezus obtožuje pismouke
(Mt 23,1–36; Lk 20,45–47)
38Med svojim poučevanjem jim je govoril: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, 39prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, 40ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«#Db. ti bodo prejeli večjo obsodbo.
Vdovin dar
(Lk 21,1–4)
41Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. 43Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. 44Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Currently Selected:
Marko 12: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
