Matej 13
13
Prilika o sejalcu
(Mr 4,1–9; Lk 8,4–8)
1Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sédel ob jezero. 2Pri njem so se zbrale velike množice, tako da je stopil v čoln in sedel, vsa množica pa je stala na obrežju. 3Takrat jim je veliko povedal v prilikah. Dejal je: »Sejalec je šel sejat. 4Ko je sejal, je nekaj semena padlo ob pot.#Ali na pot; podobno v v. 19. Priletele so ptice in ga pozobale. 5Drugo seme je padlo na kamnita tla, kjer ni imelo veliko prsti. Hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje. 6Ko pa je sonce vzšlo, ga je ožgalo, in ker ni imelo korenine, se je posušilo. 7Spet drugo je padlo med trnje in trnje je zrastlo ter ga zadušilo. 8Druga semena pa so padla na dobro zemljo in so dajala sad: eno stoternega, drugo šestdeseternega in spet drugo trideseternega. 9Kdor ima ušesa,#Nekateri rkp. dodajajo za poslušanje. naj posluša!«
Namen prilik
(Mr 4,10–12; Lk 8,9–10)
10Tedaj so pristopili učenci in mu rekli: »Zakaj jim govoriš v prilikah?« 11Odgovoril je in jim dejal: »Vam je dano spoznati skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa to ni dano. 12Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima. 13Zato jim govorim v prilikah, ker gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne slišijo in ne razumejo. 14V njih se izpolnjuje Izaijeva prerokba, ki pravi:
Poslušali boste, poslušali – a ne boste doumeli,
gledali boste, gledali – a ne boste videli.
15 Otopelo je namreč srce temu ljudstvu;
z ušesi so težko slišali
in zatisnili so si oči,
da ne bi z očmi videli,
da ne bi z ušesi slišali,
da ne bi v srcu doumeli in se spreobrnili
in da bi jih jaz ne ozdravil.
16Blagor pa vašim očem, ker vidijo, in vašim ušesom, ker slišijo! 17Kajti resnično, povem vam: Veliko prerokov in pravičnih si je želelo videti, kar vi gledate, pa niso videli, in slišati, kar vi poslušate, pa niso slišali.«
Razlaga prilike o sejalcu
(Mr 4,13–20; Lk 8,11–15)
18»Poslušajte torej pomen#Dodano. prilike o sejalcu. 19K vsakemu, ki posluša besedo kraljestva in je ne razume, pride hudič in mu ugrabi, kar je vsejano v njegovo srce. Ta človek#Dodano. je tisti, ki je vsejan ob poti. 20Na kamnita tla je vsejan tisti, ki posluša besedo in jo takoj z veseljem sprejme, 21nima pa v sebi korenine, ampak je nestanoviten. Ko nastane zaradi besede stiska ali preganjanje, se takoj pohujša. 22Med trnje vsejan je tisti, ki posluša besedo, toda posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna. 23V dobro zemljo vsejan pa je tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.«
Prilika o ljuljki med pšenico
24Podal jim je drugo priliko; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. 25Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. 26Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. 27Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ 28Dejal jim je: ›Sovražen človek je to storil.‹ Služabniki pa so mu rekli: ›Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?‹ 29›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. 30Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve. Ob času žetve pa porečem žanjcem: Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«
Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu
(Mr 4,30–32; Lk 13,18–21)
31Še drugo priliko jim je podal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. 32To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.«
33In povedal jim je spet drugo priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila#Db. skrila. v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo.«
Namen prilik
(Mr 4,33–34)
34Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike, 35da se je izpolnilo, kar je bilo rečeno po preroku, ki pravi:
Odprl bom svoja usta v prilikah,
izrekel bom, kar je skrito od začetka sveta.#Manjka v nekaterih rkp.
Razlaga prilike o ljuljki
36Tedaj je odpustil množice in šel v hišo. Njegovi učenci so pristopili k njemu in rekli: »Razlôži nam priliko o ljuljki na njivi.« 37Odgovoril je in rekel: »Sejalec dobrega semena je Sin človekov. 38Njiva je svet. Dobro seme so sinovi kraljestva, ljuljka pa sinovi hudiča.#Ali hudega. 39Sovražnik, ki jo je zasejal, je hudič. Žetev je konec sveta,#Ali veka. žanjci pa so angeli. 40Kakor torej pobirajo ljuljko in jo sežigajo v ognju, tako bo ob koncu sveta.#Ali veka. 41Sin človekov bo poslal svoje angele in pobrali bodo iz njegovega kraljestva vse, kar je v spotiko,#Ali vsa pohujšanja. in tiste, ki ravnajo nepostavno. 42Vrgli jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi. 43Takrat bodo pravični svetili#Ali se bodo … zasvetili. kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta. Kdor ima ušesa,#Nekateri rkp. dodajajo za poslušanje. naj posluša.«
Tri prilike
44»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.
45Nebeško kraljestvo je tudi podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. 46Ko najde en dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.
47Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. 48Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. 49Tako bo ob koncu sveta:#Ali veka. prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. 50Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«
Novi in stari zaklad
51»Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« 52Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva,#Ali ki je poučèn o nebeškem kraljestvu ali ki je izučen za nebeško kraljestvo. podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.«
V Nazaretu Jezusa zavržejo
(Mr 6,1–6; Lk 4,16–30)
53Ko je Jezus končal te prilike, je šel od tam. 54Prišel je v domači kraj in jih učil v njihovi shodnici, tako da so se zelo čudili in govorili: »Od kod temu ta modrost in ta mogočna dela?#Db. te moči, tj. čudeži; podobno v v. 58. 55Ali ni to tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija, njegovim bratom pa Jakob, Jožef, Simon in Juda? 56In njegove sestre, ali niso vse pri nas? Od kod torej njemu vse to?« 57In spotikali#Ali pohujševali. so se nad njim. Jezus pa jim je rekel: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju in v svoji hiši.« 58In zaradi njihove nevere tam ni storil veliko mogočnih del.
Currently Selected:
Matej 13: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
