Luka 18
18
Prilika o vdovi in sodniku
1Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. 2Rekel je: »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za človeka. 3In v tistem mestu je bila tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ›Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.‹ 4Dolgo ni hotel, potem pa je rekel sam pri sebi: ›Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za človeka, 5bom tej vdovi, ker me nadleguje, vendarle pomagal do pravice, da me ne bo s svojim prihajanjem izmučila do konca.‹« 6In Gospod je rekel: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik! 7Mar Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim,#Ali ne bo maščeval svojih izvoljenih; podobno v v. 8. ki noč in dan vpijejo k njemu? Bo mar odlašal? 8Povem vam: Hitro jim bo pomagal do pravice. Toda ali bo Sin človekov, ko pride, našel vero#Tj. takšno zaupanje. na zemlji?«
Prilika o farizeju in cestninarju
9Nekaterim, ki so zaupali vase, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal tole priliko: 10»Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi cestninar. 11Farizej se je postavil in pri#Ali k. sebi molil takóle: ›Bog, zahvaljujem se ti, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar. 12Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.‹ 13Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni hotel vzdigniti proti nebu, ampak se je tolkel po prsih in govoril: ›Bog, bodi milostljiv meni grešniku!‹ 14Povem vam, ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«
Jezus blagoslavlja otroke
(Mt 19,13–15; Mr 10,13–16)
15Prinašali so mu tudi majhne otroke, da bi se jih dotaknil. Ko so učenci to videli, so jih grajali. 16Jezus pa je otroke poklical k sebi in rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. 17Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.«
Bogastvo in hoja za Jezusom
(Mt 19,16–30; Mr 10,17–31)
18Neki oblastnik ga je vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?« 19Jezus mu je rekel: »Kaj praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga. 20Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater!« 21On pa je rekel: »Vse to sem izpolnjeval od mladosti.« 22Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« 23Ko pa je oni to slišal, je postal zelo žalosten, kajti bil je silno bogat.
24Jezus je videl, da je postal zelo žalosten, in je rekel: »Kako težkó pridejo tisti, ki imajo premoženje, v Božje kraljestvo! 25Laže gre namreč kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš pride v Božje kraljestvo.« 26Tisti, ki so to slišali, so rekli: »Kdo se potem more rešiti?« 27Dejal je: »Kar je nemogoče pri ljudeh, je mogoče pri Bogu.« 28Peter je rekel: »Glej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.« 29On pa je dejal: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi Božjega kraljestva zapustil hišo ali ženo ali brate ali starše ali otroke 30in bi ne prejel v tem času veliko več, v prihodnjem veku pa večno življenje.«
Jezus tretjič napove svoje trpljenje
(Mt 20,17–19; Mr 10,32–34)
31Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: »Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih. 32Izročen#Ali Izdan. bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, 33ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal.« 34Vendar oni niso doumeli nič od tega. Ta govor jim je ostal prikrit in niso razumeli, kar je govoril.
Jezus ozdravi slepega berača pri Jerihi
(Mt 20,29–34; Mr 10,46–52)
35Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme. 36Slišal je množico, ki je šla mimo, in spraševal, kaj je to. 37Povedali so mu, da gre mimo Jezus Nazarečan. 38Zavpil je: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« 39Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne; on pa je še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!« 40Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: 41»Kaj hočeš, da ti storim?« Dejal je: »Gospod, da bi spregledal.« 42Jezus mu je rekel: »Spreglej! Tvoja vera te je rešila.«#Ali ozdravila. 43In pri priči je spregledal. Šel je za njim in slavil Boga. Vse ljudstvo, ki je to videlo, je hvalilo Boga.
Currently Selected:
Luka 18: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
