Janez 11
11
Lazarjeva smrt
1Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. 2Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. 3Sestri sta tedaj poslali Jezusu#Db. njemu. sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« 4Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« 5Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. 6Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. 7Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« 8Učenci so mu dejali: »Rabi,#Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’. pravkar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?« 9Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; 10če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.« 11To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« 12Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« 13Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. 14Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. 15Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« 16Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«
Jezus je vstajenje in življenje
17Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je Lazar#Dodano. že štiri dni v grobu. 18Betanija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. 19Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. 20Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. 21Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; 22a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« 23Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« 24Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« 25Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; 26in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« 27Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija,#Ali Kristus. Božji Sin, ki prihaja na svet.«
Jezus joka
28In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« 29Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti. 30Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. 31Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. 32Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.« 33Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen#Ali se je … razjezil. in se je vznemiril. 34In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« 35Jezus se je zjokal. 36Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« 37Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«
Lazar oživi
38Jezus je bil v sebi spet pretresen#Ali se je … razjezil. in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. 39Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.«#Dodano. 40Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« 41Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. 42Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« 43In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« 44In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!«
Judovski voditelji sklenejo Jezusa umoriti
(Mt 26,1–5; Mr 14,1–2; Lk 22,1–2)
45Veliko Judov, ki so prišli k Mariji in videli, kaj je storil, je začelo verovati vanj. 46Nekateri izmed njih so šli k farizejem in jim povedali, kaj je storil Jezus. 47Véliki duhovniki in farizeji so sklicali zbor#Ali véliki zbor. in govorili: »Kaj naj storimo? Ta človek namreč dela veliko znamenj. 48Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj. Prišli bodo Rimljani in nam vzeli sveti#Dodano; mišljen je tempelj ali ves Jeruzalem. kraj in narod.« 49Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto véliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste 50in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod.« 51Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je zato, ker je bil tisto leto véliki duhovnik, prerokoval, da mora Jezus umreti#Ali da bo Jezus umrl. za narod; 52pa ne samo za narod, temveč tudi zato, da bi razkropljene Božje otroke zbral v eno. 53Od tega dne je bilo torej sklenjeno, da ga usmrtijo.
54Jezus poslej ni več očitno hodil med Jude, ampak je šel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto, ki se imenuje Efraím, in je ostal tam s svojimi učenci.
55Bližala pa se je judovska pasha. Veliko ljudi s podeželja je pred pasho šlo v Jeruzalem, da bi se obredno očistili. 56Iskali so Jezusa in se med seboj pogovarjali, ko so bili v templju: »Kaj se vam zdi? Da ne bo prišel na praznik?« 57Véliki duhovniki in farizeji pa so izdali ukaz, naj tisti, ki bi izvedel, kje je, naznani, da ga bodo prijeli.
Currently Selected:
Janez 11: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
