Jeremija 51
51
Sodba nad Babilonom
1Tako govori Gospod:
Glej, proti Babilonu
in proti prebivalcem Kaldeje#Db. Leb Kamái.
obudim pokončevalnega duha.#Ali pokončevalen vihar/veter.
2Zoper Babilon pošljem vejavce,
da ga prevejajo,
izropali bodo njegovo deželo,
ko ga obkolijo
ob dnevu nesreče.
3Strelec naj ne napenja svojega loka
in naj se ne vzdiguje v svojem oklepu.
Ne prizanašajte njegovim mladeničem,
z zakletvijo pokončajte vso njegovo vojsko!
4Zgrudijo naj se pobiti v deželi Kaldejcev
in prebodeni na njegovih cestah.
5Kajti Izrael in Juda nista vdovca#Db. vdovec.
po svojem Bogu, Gospodu nad vojskami,
čeprav je njihova dežela polna krivde
pred Izraelovim Svetim.
6Bežite iz srede Babilona,
vsak naj reši svoje življenje,
da ne boste pokončani zaradi njegove krivde.
Kajti čas maščevanja je to za Gospoda,
povračilo, ki mu ga plačuje.
7Babilon je bil zlata čaša v Gospodovi roki,
upijanil je vso zemljo.
Njegovo vino so pili narodi,
zato so narodi ponoreli.
8Nenadoma je padel Babilon in se razbil.
Tulite nad njim!
Prinesite balzama za njegovo bolečino,
morebiti le ozdravi.
9Hoteli smo ozdraviti Babilon,
pa ni ozdravel.
Zapustite ga! Pojdimo
vsak v svojo deželo!
Kajti do neba sega njegova sodba,
vzdiguje se do oblakov.
10 Gospod je razkril naša pravična dejanja.
Pridite, pripovedujmo na Sionu
o delu Gospoda, našega Boga!
11Izostrite puščice,
napolnite tule!
Gospod je prebudil duha medijskih kraljev, kajti proti Babilonu načrtuje uničenje. Zares, Gospodovo maščevanje je to, maščevanje za njegov tempelj.
12Vzdignite prapor proti babilonskemu obzidju,
okrepite stražo,
postavite stražarje,
pripravite zasede!
Ker Gospod načrtuje in tudi stori,
kar je govoril o babilonskih prebivalcih.
13Ti, ki stanuješ ob velikih vodah,
ob številnih zakladih:
tvoj konec je prišel,
mera tvojega oderuštva je polna!
14 Gospod nad vojskami je prisegel sam pri sebi:
»Zares, napolnim te z ljudmi kakor s kobilicami,
da zaženejo zmagoslavni krik nad teboj.«
15On je naredil zemljo s svojo močjo,
utemeljil svet s svojo modrostjo
in s svojo razumnostjo razpel nebo.
16Ko zadoni njegov glas, zašumijo vode na nebu,
on vzdiguje meglo od konca zemlje;
ob dežju dela bliske
in iz svojih shramb spušča veter.
17Vsak človek je neumen, če tega ne ve,
osramočen je vsak podobar zaradi rezane podobe,
ker je njegova podoba prevara,
ker v njej ni duha.
18Ničeve so, smešno delo;
ob času njih kaznovanja bodo uničene.
19Vse drugačen pa je on, ki je Jakobov delež,
saj je stvarnik vsega;
in Izrael#Dodano; prim. 10,16. je rod njegove dediščine,
Gospod nad vojskami mu je ime.
Božje kladivo in gora pokončevanja
20Ti si mi bil kladivo, bojno orožje;
s tabo sem razbil narode,
s tabo uničil kraljestva.
21S tabo sem razbil konja in jezdeca,
s tabo sem razbil bojni voz in voznika.
22S tabo sem razbil moža in ženo,
s tabo sem razbil starca in dečka,
s tabo sem razbil mladeniča in mladenko.
23S tabo sem razbil pastirja in čredo,
s tabo sem razbil orača in vprego,
s tabo sem razbil upravitelje in glavarje.
24Poplačal bom Babilonu in vsem prebivalcem Kaldeje za vso njihovo hudobijo, ki so jo počenjali na Sionu pred vašimi očmi, govori Gospod.
25Glej, proti tebi sem, gora pokončevanja,
govori Gospod,
ki si pokončevala vso zemljo.
Iztegnem svojo roko proti tebi,
zvalim te s skalovja
in te spremenim v goro pogorišča.
26S tebe ne bodo jemali vogalnega kamna
ne temeljnega kamna,
kajti večno opustošenje boš,
govori Gospod.
Zavzetje mesta
27Vzdignite prapor na zemlji,
zatrobite v rog med narodi!
Posvetite narode za boj proti njemu,
skličite proti njemu kraljestva
Ararát, Miní in Aškenáz!
Postavite poveljnika#Hebr. nejasno. proti njemu,
pripeljite kónj kot kocinastih kobilic!
28Posvetite narode za boj proti njemu,
medijske kralje, njihove upravitelje,
vse njihove poglavarje
in vse ozemlje pod njihovo oblastjo.
29Tedaj se zemlja strese in zadrhti,
ker se na Babilonu izpolnijo Gospodovi načrti,
da se babilonska dežela spremeni
v pustinjo, kjer nihče ne prebiva.
30Babilonski vojaki so se nehali bojevati,
posedajo v trdnjavah;
njihova moč usiha,
postali so ženske.
Njegove domove so požgali,
njegovi zapahi so razbiti.
31Tekač teče naproti tekaču,
glasnik naproti glasniku,
da sporoči babilonskemu kralju,
da je njegovo mesto do kraja zavzeto,
32da so prehodi osvojeni,
da so oporišča požgali z ognjem,
da so vojaki preplašeni.
33Zakaj tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog:
Hči babilonska je kakor mlatišče
ob času, ko ga s teptanjem ravnajo:
še malo,
pa pride zanjo čas žetve.
Izraelova tožba in Božje povračilo
34»Žrl me je in strl babilonski kralj Nebukadnezar,
me odložil kakor prazno posodo.
Požrl me je kakor zmaj,
si napolnil trebuh,
me pregnal iz mojih radosti.
35Nasilje nad mano in mojim mesom#Db. Nasilje nad mano in moje meso; gr. Moje trpljenje in moje nesreče … naj pride nad Babilon,«
govori prebivalka Siona.
»Moja kri nad prebivalce Kaldeje!«
govori Jeruzalem.
36Zato tako govori Gospod:
Glej, sam se bom pravdal zate
in se maščeval zate.
Izsušil bom njegovo morje,
posušil njegov studenec.
37Babilon bo kup razvalin,
brlog šakalom,
v grozo in roganje,
brez prebivalca.
38Skupaj bodo rjoveli kakor levi,
renčali kakor levji mladiči.
39Ko se razvnamejo, jim priredim gostijo,
jih upijanim, da bodo vriskali,
da se pogreznejo v večno spanje
in se več ne prebudijo, govori Gospod.
40Kakor jagnjeta jih popeljem v zakol,
kakor ovne in kozle.
Žalostinka o Babilonu
41Kako je bil Šešáh#Tj. Babilon. zavzet
in osvojena krasota vse zemlje!
Kako je postal Babilon
groza med narodi!
42Nad Babilon se je vzdignilo morje,
pokrit je z navalom njegovih valov.
43Njegova mesta so postala grozota,
dežela suše in pustinje,
dežela, v kateri nihče ne prebiva
in skozi katero noben človek ne hodi.
44V Babilonu kaznujem Bela
in iztrgam iz njegovega žrela, kar žre.
Narodi se ne bodo več stekali k njemu,
tudi obzidje Babilona je padlo.
Božje ljudstvo naj se vrne domov
45Pojdi iz njegove srede, moje ljudstvo,
vsak naj si reši življenje
pred Gospodovo srdito jezo.
46Vaše srce naj se ne plaši, ne bojte se,
ko se govorica širi po deželi;
eno leto kroži ta govorica,
naslednje leto druga govorica.
Nasilje je v deželi
in vladar je proti vladarju.
47Zato, glej, pridejo dnevi,
ko bom kaznoval babilonske malike.
Vsa njegova dežela bo osramočena
in v njeni sredi bodo padali vsi njegovi pobiti.
48Tedaj bodo vriskali nad Babilonom
nebo in zemlja
in vse, kar je na njima.
Kajti s severa pridejo nadenj razdejalci,
govori Gospod.
49Tudi Babilon mora pasti za pobite Izraelce,
kakor so za Babilon padli pobiti vse zemlje.
50Vi, ki ste ušli meču,
odrinite in se ne ustavljajte!
Spominjajte se že od daleč Gospoda
in Jeruzalem imejte v mislih.
51Osramočeni smo bili, ker smo poslušali sramotenje,
sramota nam je zakrila obraz,
ker so tujci vdrli
v svete prostore Gospodove hiše.
52Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod,
ko bom kaznoval njegove malike.
Po vsej njegovi deželi
bodo stokali ranjenci.
53Tudi če se Babilon povzdigne do neba
in si napravi trdnjavo v nepristopni višini,
pridejo na moj ukaz#Db. pridejo od mene. nadenj razdejalci,
govori Gospod.
Konec prevzetne moči
54Čuj, vpitje iz Babilona,
veliko razdejanje dežele Kaldejcev.
55Da, Gospod pustoši Babilon,
preganja iz njega njegov veliki trušč.
Njegovi valovi šume kakor velike vode,
njihovo bučanje se razlega.
56Kajti razdejalec je prišel nadenj,
nad Babilon:
njegovi junaki so ujeti,
njihovi loki so zlomljeni.
Da, Gospod je Bog povračila,
zagotovo poplača.
57Upijanil bom njegove kneze in modrece,
njihove upravitelje, glavarje in junake,
da se pogreznejo v večno spanje in se ne prebudijo,
govori Kralj, Gospod nad vojskami mu je ime.
Babilon zravnan z zemljo
58Tako govori Gospod nad vojskami:
Široko babilonsko obzidje
bo do tal podrto,
njegova visoka vrata
bodo z ognjem požgana.
Ljudstva se trudijo za prazen nič,
narodi se mučijo za ogenj.
Zapis prerokovanja vržen v Evfrat
59Beseda, ki jo je ukazal prerok Jeremija Serajáju, Nerijájevemu sinu in Mahsejájevemu vnuku, ko je šel z Judovim kraljem Sedekíjem v Babilon v četrtem letu njegovega kraljevanja. Serajá je bil glavni nastanjevalec. 60Jeremija je vso nesrečo, ki bo prišla nad Babilon, popisal v eni knjigi: vse te besede so zapisane proti Babilonu. 61Jeremija je rekel Serajáju: »Ko prideš v Babilon, glej, da prebereš vse te besede! 62In reci: ›Gospod, ti si zagrozil temu kraju, da ga uničiš, da ne bo nihče več prebival v njem, ne človek ne živina, kajti večna puščava naj bo.‹ 63Ko prebereš to knjigo do konca, priveži nanjo kamen in jo vrzi v sredo Evfrata 64in reci: ›Tako se pogrezne Babilon in se ne vzdigne več zaradi nesreče, ki jo spravim nadenj. – Da, obnemogli bodo.‹«
Do tu so Jeremijeve besede.
Currently Selected:
Jeremija 51: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
