Pridigar 2
2
Dobra in slaba stran bogastva
1Rekel sem v svojem srcu: »Daj, da poskusim z veseljem! Uživaj dobro!« Pa glej, tudi to je nečimrnost. 2O smehu sem rekel: Bloden je! O veselju: Kaj to pomaga? 3Iskal sem s svojim srcem, kakor da bi svoje telo poživljal z vinom: modro sem vodil svoje srce in se držal toposti, da bi videl, ali je to sreča za ljudi, kar delajo pod soncem tistih nekaj dni svojega življenja. 4Opravil sem velika dela: Sezidal sem si hiše, zasadil sem si vinograde. 5Napravil sem si vrtove in sadovnjake ter zasadil v njih drevje z vsakršnim sadjem. 6Naredil sem si vodnjake, da sem iz njih namakal gaj rastočega drevja. 7Nakupil sem si hlapcev in dekel, imel sem hišnike, imel sem tudi velike črede goveda in drobnice, več ko vsi, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu. 8Nakopičil sem si zlata in srebra, zaklade kraljev in dežel, oskrbel sem si pevcev in pevk in radosti človeških otrok, točaja in točajke.#Tako gr.; hebr. stransko ženo in stranske žene.
9Postal sem velik in presegal vse, ki so bili pred menoj v Jeruzalemu, tudi moja modrost je ostala pri meni. 10Kar koli so mi oči poželele, ničesar jim nisem odrekel. Svojemu srcu nisem zabranil nobenega veselja, moje srce se je veselilo nad vsem mojim trudom, to mi je bilo plačilo za ves moj trud. 11Ozrl sem se po vseh svojih delih, ki so jih opravile moje roke, in po trudu, ki sem ga imel pri uresničevanju: in glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra, ni dobička pod soncem.
Dobra in slaba stran modrosti
12Ozrl sem se, da bi videl modrost ter zablode in topost. Kako je s človekom, ki hodi po stopinjah kralja, ki so ga bili postavili že davno. 13Videl sem, da ima modrost enako prednost pred topostjo, kakor ima svetloba prednost pred temo:
14Modri ima oči v svoji glavi,
norec pa hodi v temi.
Spoznal pa sem tudi, da zadene oba ista usoda. 15Tedaj sem rekel v svojem srcu: Ista usoda kakor norca zadene tudi mene! Čemú sem nekoč modroval o dobičku? Zato sem rekel v svojem srcu: Tudi to je nečimrnost! 16Niti spomin na modrega niti spomin na norca ni trajen. Ker se v daljnih prihodnjih dneh vse pozabi, tako modri umre skupaj z norcem. 17Tako sem zasovražil življenje, ker mi je postalo zoprno delo, ki se opravlja pod soncem: kajti vse je nečimrnost in lovljenje vetra.
Človek mora zapustiti vse
18Zasovražil sem ves svoj trud, s katerim sem se mučil pod soncem in ga bom zapustil človeku, ki bo prišel za menoj. 19Kdo ve, bo moder ali bo tepec? Vendar bo razpolagal z vsem mojim trudom, kar sem si z muko in modrostjo pridobil pod soncem: tudi to je nečimrnost. 20Tedaj sem se obrnil, da bi svoje srce izročil obupu zaradi vsega truda, s katerim sem se mučil pod soncem. 21Kar si namreč kdo pridobi s trudom, z modrostjo, z znanjem in spretnostjo, to zapusti v delež človeku, ki se ni trudil za to: Tudi to je nečimrnost in velika nadloga. 22Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se muči pod soncem? 23Da, vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je žalost, še ponoči njegovo srce ne počiva: tudi to je nečimrnost.
Vse je v Božjih rokah
24Ni sreče v človeku, ki jé in pije in izkazuje svoji duši dobroto s svojim trudom: videl sem, da je tudi to iz Božje roke. 25Kdo bo namreč jedel in kdo bo užival navzven kakor jaz?#Gr., sir. kakor on. 26Človeku, ki mu je všeč, on daje modrost, spoznanje in veselje, grešniku pa daje muko, da zbira in kopiči, da zapusti tistemu, ki je Bogu všeč: tudi to je nečimrnost in lovljenje vetra.
Currently Selected:
Pridigar 2: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
