Marko 14
14
V. Jezusovo trpljenje in vstajenje
Naklep zoper Jezusa
Mt 26,1–5; Lk 22,1–2; Jn 11,45–53
1Bilo je dva dni pred pasho in praznikom opresnikov,#14,1 pred pasho in praznikom opresnikov. Pasha je velikonočna večerja, pri kateri je bila glavna jed velikonočno jagnje; obhajala se je 14. nisana (v začetku aprila) zvečer. Opresnik je kruh brez kvasa, soli in olja. in veliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo prijeli in usmrtili. 2Rekli pa so: »Nikar na praznik, da ne vstane hrup med ljudstvom.«
Maziljenje v Betaniji
Mt 26,6–13; Jn 12,1–8
3In ko je bil v Betaniji pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dragocenega olja iz pristne narde, strla alabastrno posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4Nekateri pa so bili nejevoljni in so med seboj govorili: »Čemú ta potrata mazila? 5Saj bi se bilo to olje moglo prodati za več ko tristo denarjev in dati ubogim.« In hudovali so se nad njo. 6Jezus pa je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7Uboge imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vedno. 8Kar je mogla, je storila; že vnaprej je mazilila moje telo za pogreb. 9Resnično, povem vam: Kjer koli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo tudi to, kar je ta storila, povedalo v njen spomin.«
Judovo izdajstvo
Mt 26,14–16; Lk 22,3–6
10In Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, je odšel k velikim duhovnikom, da bi jim ga predal. 11Ko so ti to slišali, so se razveselili in mu obljubili dati denarja. Iskal je torej, kako bi ga jim ob priložnosti mogel izročiti.
Priprava na zadnjo večerjo
Mt 26,17–19; Lk 22,7–13
12In prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, mu njegovi učenci rečejo: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno jagnje?« 13In pošlje dva izmed svojih učencev ter jima naroči: »Pojdita v mesto in srečal vaju bo človek z vrčem vode. Pojdita za njim, 14in kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ‚Učenik pravi: Kje je moja obednica, kjer bi s svojimi učenci jedel velikonočno jagnje?‘ 15Pokazal vama bo veliko obednico, popolnoma pripravljeno, in tam nam pripravita!« 16Učenca sta odšla. Ko sta prišla v mesto, sta našla, kakor jima je bil povedal, in sta pripravila velikonočno jagnje.
Napoved Judovega izdajstva
Mt 26,20–25; Lk 22,21–23; Jn 13,20–31
17Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. 18In ko so bili pri mizi in so jedli, je Jezus rekel: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, ki jé z menoj, me bo izdal.« 19Užalostili so se in ga začeli drug za drugim vpraševati: »Ali jaz?« 20On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj v skledo roko pomaka. 21Sin človekov sicer gre, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu, ki bo Sina človekovega izdal. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.«
Postavitev evharistije
Mt 26,26–30; Lk 22,15–20; 1 Kor 11,23–25
22Pri večerji je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil in razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« 23In vzel je kelih, se zahvalil in jim ga dal in so vsi iz njega pili, 24in rekel jim je: »To je moja kri, kri zaveze, ki bo kmalu za mnoge prelita. 25Resnično, povem vam: Od sadu vinske trte ne bom več pil do onega dne, ko bom v božjem kraljestvu pil novega.«
Napoved Petrove zatajitve
Mt 26,30–35; Lk 22,31–34; Jn 13,36–38
26Nato so zapeli zahvalno pesem in odšli na Oljsko goro. 27Tedaj jim Jezus reče: »Nocoj se boste vsi pohujšali, zakaj pisano je: ‚Udaril bom pastirja, in ovce se bodo razkropile.‘#14,27 Zah 13,7. 28Ko pa bom vstal, pojdem pred vami v Galilejo.« 29Peter pa mu reče: »Čeprav se bodo vsi pohujšali, se jaz vendar ne bom.« 30Jezus mu odgovori: »Resnično, povem ti, nocoj, to noč, preden bo petelin dvakrat zapel, me boš ti trikrat zatajil.« 31On pa je še bolj zatrjeval: »Če bi bilo treba s teboj umreti, te ne bom zatajil.« Prav tako so vsi govorili.
Na Oljski gori
Mt 26,36–46; Lk 22,39–46
32Pridejo na pristavo, ki se imenuje Getsemani, in Jezus reče svojim učencem: »Sedite tukaj; medtem bom molil.« 33S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza ter se začne od strahu tresti in od groze trepetati. 34In reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti; ostanite tukaj in čujte!« 35Nato je šel malo dalje, padel na zemljo in molil, da bi ta ura, če mogoče, šla mimo njega. 36Govoril je: »Aba,#14,36 Aba. Aramejska beseda, ki pomeni »oče« (prim. Rim 8,15; Gal 4,6). Oče, vse ti je mogoče, vzemi ta kelih od mene; vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti.« 37In vrne se in jih najde speče; pravi torej Petru: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro čuti? 38Čujte in molite, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, toda meso je slabo.« 39In spet je odšel in molil, govoreč iste besede. 40In ko se je vrnil, jih je spet našel speče, kajti njih oči so bile dremotne in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41Pride še v tretje in jim reče: »Spíte zdaj in počivajte! Dosti je. Ura je prišla: Glejte, Sin človekov bo izročen v roke grešnikom. 42Vstaníte, pojdimo! Glejte, ta, ki me bo izdal, se je približal.«
Jezusa primejo
Mt 26,47–56; Lk 22,47–53; Jn 18,3–11
43Ko je še govoril, je prišel Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih, in z njim velika množica z meči in koli, poslana od velikih duhovnikov in pismoukov in starešin. 44Njegov izdajalec pa jim je dal to znamenje: »Kogar bom poljubil, tisti je, njega primite in ga varno peljite!« 45In ko je prišel, je brž stopil k njemu in rekel: »Rabi!« in ga je poljubil. 46Tedaj so stegnili roke po njem in ga prijeli. 47Eden izmed zraven stoječih pa je potegnil meč, mahnil po služabniku velikega duhovnika in mu odsekal uho. 48In Jezus je spregovoril in jim rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. 49Dan na dan sem bil pri vas v templju ter učil, in me niste prijeli; toda pismo se mora spolniti.« 50Tedaj so ga vsi zapustili in so zbežali. 51Neki mladenič pa je šel za njim, ogrnjen samo z rjuho, pa so ga zgrabili; 52toda ta je rjuho pustil in jim nag ubežal.
Jezus pred velikim zborom
Mt 26,57–68; Lk 22,54–55.63–71; Jn 18,12–14.19–24
53Jezusa so odpeljali k velikemu duhovniku in sešli so se vsi duhovniki, starešine in pismouki. 54Peter pa je šel od daleč za njim noter na dvorišče velikega duhovnika in je sedèl med služabniki ter se pri ognju grel.
55Veliki duhovniki in ves veliki zbor so zoper Jezusa iskali pričevanja, da bi ga obsodili na smrt, pa ga niso mogli najti. 56Mnogo jih je namreč zoper njega po krivem pričalo, toda njih izjave se niso ujemale. 57In vstalo jih je nekaj, ki so zoper njega po krivem pričali, govoreč: 58»Mi smo ga slišali, ko je govoril: ‚Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in postavil v treh dneh drugega, ki ne bo narejen z rokami.‘« 59Toda tudi v tem se njihovo pričevanje ni ujemalo. 60In veliki duhovnik je stopil v sredo in Jezusa vprašal: »Ali ne boš nič odgovoril na to, kar ti zoper tebe pričajo?« 61On pa je molčal in ni nič odgovoril. Veliki duhovnik ga je znova vprašal in mu rekel: »Ti si Kristus, Sin Blagoslovljenega?« 62Jezus je odgovoril: »Jaz sem; in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba.« 63Veliki duhovnik pa je raztrgal svoja oblačila in dejal: »Kaj nam je treba še prič? 64Bogokletje ste slišali. Kaj se vam zdi?« In vsi so ga obsodili, da zasluži smrt. 65In nekateri so začeli vanj pljuvati, mu zakrivati obraz in ga s pestjo bíti ter mu govoriti: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga bíli.
Peter Jezusa zataji
Mt 26,69–75; Lk 22,56–62; Jn 18,15–18.25–27
66Ko pa je bil Peter spodaj na dvorišču, pride ena izmed dekel velikega duhovnika, 67in ko je videla Petra, ki se je grel, ga je pogledala in mu rekla: »Tudi ti si bil z Jezusom Nazarečanom.« 68On je pa tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj praviš.« In šel je ven pred dvorišče in petelin je zapel. 69In ko ga je dekla zopet zagledala, je začela okoli stoječim pripovedovati: »Ta je izmed njih.« 70On pa je zopet tajil. In malo nato so tisti, ki so stali zraven, zopet govorili Petru: »Res si izmed njih, saj si tudi Galilejec.« 71Tedaj pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72In že je petelin v drugo zapel. In Peter se je spomnil besede, ki mu jo je rekel Jezus: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil« – in je začel jokati.
Currently Selected:
Marko 14: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
