YouVersion Logo
Search Icon

Marko 10

10
Vprašanje ločitve
Mt 19,1–9
1Odpotoval je od ondod in prišel v judejske kraje in na drugo stran Jordana. Znova se množice zberejo okoli njega, in on jih je kakor po navadi spet začel učiti.
2Pristopili pa so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali, ali je možu dovoljeno ženo odsloviti. 3Odgovoril jim je: »Kaj vam je Mojzes naročil?« 4Ti so rekli: »Mojzes je dovolil napisati ločitveno pismo in jo odsloviti.«#10,4 5 Mz 24,1. 5In Jezus jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to naročilo. 6Od začetka stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. 7Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi, 8in bosta oba eno telo; zatorej nista več dva, ampak eno telo. 9Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči.« 10V hiši so ga učenci spet vprašali o tem. 11In rekel jim je: »Kdor koli se od svoje žene loči in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo; 12in ako se žena, ki se je od svojega moža ločila, omoži z drugim, prešuštvuje.«
Jezus in otroci
Mt 19,13–15; Lk 18,15–17
13Prinašali so mu tudi otročiče, da bi se jih dotaknil, učenci pa so prinašalce grajali. 14Ko je Jezus to videl, se je vznejevoljil in jim rekel: »Pustite otročičem, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, za take je namreč božje kraljestvo. 15Resnično, povem vam: Kdor božjega kraljestva ne sprejme kakor otrok, ne pride vanj.« 16In objemal jih je, polagal nanje roke in jih tako blagoslavljal.
Bogati mladenič
Mt 19,16–22; Lk 18,18–23
17Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, padel pred njim na kolena in ga vprašal: »Dobri učenik, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?« 18Jezus mu je rekel: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga sámega. 19Zapovedi poznaš: ‚Ne prešuštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, ne utrgavaj,#10,19 ne utrgavaj delavcu zasluženega plačila (prim. 5 Mz 24,14–15). spoštuj očeta in mater.‘« 20Ta mu je odgovoril: »Učenik, vse to sem spolnjeval od mladosti.« 21Jezus ga je pogledal in vzljubil ter mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in boš imel zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj!« 22Ta pa se je ob tej besedi užalostil in odšel otožen; imel je namreč veliko premoženje.
Nevarnost bogastva
Mt 19,23–26; Lk 18,24–27
23In Jezus je pogledal naokoli ter svojim učencem rekel: »Kako težko bodo tisti, ki imajo bogastvo, prišli v božje kraljestvo!« 24Ob teh njegovih besedah so učenci ostrmeli. Jezus pa zopet spregovori in jim reče: »Otroci, kako težko je priti v božje kraljestvo! 25Lažje je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo.« 26Ti so se silno čudili in so med seboj govorili: »Kdo se more tedaj rešiti?« 27Jezus se ozre vanje in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu; zakaj pri Bogu je vse mogoče.«
Plačilo Jezusovih učencev
Mt 19,27–30; Lk 18,28–30
28In Peter mu je začel govoriti: »Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.« 29Jezus je rekel: »Resnično, povem vam: Nikogar ni, ki bi zaradi mene in zaradi evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive 30in bi ne prejel stokrat toliko: zdaj v tem življenju hiš in bratov in sester in mater in otrok in njiv – četudi sredi preganjanja –, v prihodnjem veku pa večno življenje. 31Mnogi prvi pa bodo poslednji in poslednji prvi.«
Tretja napoved trpljenja
Mt 20,17–19; Lk 18,31–33
32Bili so na poti proti Jeruzalemu in Jezus je hodil pred njimi in čudili so se mu; tisti pa, ki so šli za njim, so bili prestrašeni. In zopet je dvanajstere vzel posebej in jim začel praviti, kaj se bo z njim zgodilo: 33»Glejte, v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan velikim duhovnikom in pismoukom; in obsodili ga bodo na smrt in ga izročili nevernikom; 34zasramovali ga bodo in vanj pljuvali in ga bičali ter umorili; in po treh dneh bo vstal.«
Prošnja Zebedejevih sinov
Mt 20,20–23
35Pa stopita k njemu Zebedejeva sinova Jakob in Janez ter mu rečeta: »Učenik, želiva, da bi nama storil, kar koli te bova prosila.« 36Rekel jima je: »Kaj želita, da vama storim?« 37Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova v tvojem veličastvu sedela eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« 38Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?« 39Rekla sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga jaz pijem, bosta pila in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; 40sedeti na moji desnici ali levici pa ne gre dajati meni, marveč bo dano tistim, katerim je pripravljeno.«
Kdor hoče biti velik, bodi vaš strežnik
Mt 20,24–28; Lk 22,24–27
41Ko so deseteri to slišali, so bili nejevoljni na Jakoba in Janeza. 42Jezus pa jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da ti, ki veljajo ljudstvom za vladarje, nad njimi gospodujejo in da si prvaki lastijo oblast nad njimi. 43Med vami pa naj ne bo tako; ampak kdor koli med vami hoče biti velik, bodi vaš strežnik; 44in kdor koli med vami hoče biti prvi, bodi vsem služabnik. 45Zakaj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«
Slepi iz Jerihe
Mt 20,29–34; Lk 18,35–43
46Pridejo v Jeriho. In ko je s svojimi učenci in veliko množico odhajal iz Jerihe, je slepi Bartimej, Timejev sin, sedèl kraj pota in vbogajme prosil. 47In ko je slišal, da je to Jezus iz Nazareta, je začel vpiti: »Davidov Sin, Jezus, usmili se me!« 48Mnogi so ga svarili, naj utihne; on pa je še veliko bolj vpil: »Davidov Sin, usmili se me!« 49Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Pokličejo torej slepega in mu pravijo: »Zaupaj, vstani, kliče te.« 50In vrgel je s sebe svoj plašč, poskočil in prišel k Jezusu. 51Jezus ga je nagovoril: »Kaj hočeš, da naj ti storim?« Slepi mu je rekel: »Rabuní,#10,51 Rabuní. Aramejska beseda, ki pomeni »moj učitelj«. da spregledam!« 52In Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je ozdravila.« In brž je spregledal in šel po poti za njim.

Currently Selected:

Marko 10: EKU

Highlight

Share

Copy

None

Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in