Janez 4
4
Odrešenik sveta se razodene Samarijanom
1Ko je tedaj Gospod spoznal, da so farizeji slišali, da Jezus pridobiva in krščuje več učencev ko Janez, 2čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci, 3je zapustil Judejo in zopet odšel v Galilejo.
4Treba pa mu je bilo iti skozi Samarijo. 5Pride torej k samarijskemu mestu, ki se imenuje Sihar, blizu posestva, katero je bil Jakob dal svojemu sinu Jožefu. 6Bil je tam Jakobov studenec. Ker je bil Jezus od pota utrujen, je pri studencu kar sédel; bilo je okoli šeste ure. 7Pride žena Samarijanka, da bi zajela vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti!« 8Njegovi učenci so bili namreč odšli v mesto kupovat živeža. 9Samarijanka mu pravi: »Kako da ti mene prosiš piti, ko si Jud, jaz pa Samarijanka?« Judje namreč niti ne govorijo s Samarijani. 10Jezus ji je odgovoril: »Ko bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi: ‚Daj mi piti,‘ bi ga ti prosila in bi ti dal žive vode.« 11Žena mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok; od kod imaš torej živo vodo? 12Si mar ti večji ko naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je sam iz njega pil in njegovi sinovi in njegova živina?« 13Jezus ji odgovori: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen; 14kdor koli pa bo pil od vode, ki mu jo bom dal jaz, ne bo nikdar žejen, marveč bo voda, ki mu jo bom dal, v njem postala studenec vode, tekoče v večno življenje.« 15Žena mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila semkaj zajemat.« 16Jezus ji reče: »Pojdi, pokliči svojega moža in pridi semkaj!« 17Žena odgovori: »Nimam moža.« Jezus ji reče: »Prav si rekla: ‚Nimam moža‘; 18zakaj imela si pet mož in tisti, ki ga imaš sedaj, ni tvoj mož; to si prav povedala.« 19Žena mu reče: »Gospod, vidim, da si prerok. 20Naši očetje so Boga molili na tej gori, a vi govorite, da je kraj, kjer ga je treba moliti, v Jeruzalemu.« 21Jezus ji pravi: »Veruj mi, žena, da pride ura, ko ne boste Očeta molili ne na tej gori ne v Jeruzalemu. 22Vi molite, česar ne poznate; mi molimo, kar poznamo, kajti zveličanje prihaja od Judov. 23Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi molivci molili Očeta v duhu in resnici. Zakaj tudi Oče hoče takih molivcev. 24Bog je duh, in kateri ga molijo, ga morajo moliti v duhu in resnici.« 25Žena mu reče: »Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus; ko pride on, nam bo vse oznanil.« 26Jezus ji odgovori: »Jaz sem to, ki govorim s teboj!«
27Medtem so prišli njegovi učenci in so se čudili, da je govoril z žensko. Vendar ni nobeden rekel: »Kaj hočeš ali kaj govoriš z njo?«
28Žena je popustila vrč, šla v mesto in ljudem pripovedovala: 29»Pridite, poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila; ali ni on Kristus?« 30Šli so iz mesta in se napotili k njemu.
31Medtem so ga učenci prosili: »Učenik, jej!« 32On pa jim je rekel: »Jaz imam za živež jed, katere vi ne poznate.« 33Učenci so torej govorili med seboj: »Mar mu je kdo jedi prinesel?« 34Jezus jim reče: »Moja jed je, da izvršujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dovršim njegovo delo. 35Ali ne pravite: ‚Še štiri mesece, pa pride žetev‘? Glejte, povem vam, povzdignite oči in poglejte polja, da so že bela za žetev. 36Žanjec prejema plačilo in spravlja sad v večno življenje, da se bosta skupno veselila sejalec in žanjec. 37Kajti v tem se uresničuje pregovor: ‚Eden seje, drugi žanje.‘ 38Jaz sem vas poslal, da boste želi to, za kar se niste vi trudili. Drugi so se trudili in vi ste stopili v njih delo.«
39Iz tistega mesta je mnogo Samarijanov verovalo vanj zaradi besed žene, ki je pričevala: »Vse mi je povedal, kar sem bila storila.« 40Ko so torej Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj ostane pri njih. Ostal je tam dva dni. 41In še mnogo več jih je vanj verovalo zaradi njegove besede; 42in ženi so govorili: »Ne verujemo več zaradi tvojega pripovedovanja, zakaj sami smo ga slišali in vemo, da je on resnično Zveličar sveta.«
Ozdravljenje sina kraljevega uradnika
Mt 8,5–13; Lk 7,1–10
43Po teh dveh dneh je od ondod odšel v Galilejo. 44Sam Jezus je namreč pričal, da prerok nima časti v domačem kraju. 45Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je bil ob prazniku storil v Jeruzalemu; kajti tudi oni so bili šli k prazniku.
46Prišel je torej spet v Kano galilejsko, kjer je bil vodo spremenil v vino.
Bil pa je neki kraljev uradnik, čigar sin je bil v Kafarnaumu bolan. 47Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina; bil je namreč že na tem, da umrje. 48Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.« 49Kraljevi uradnik mu pravi: »Gospod, stopi tja, preden moj otrok umrje!« 50Jezus mu reče: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je besedi, ki mu jo je rekel Jezus, verjel in je šel. 51A že na poti so mu naproti prišli služabniki in naznanili, da njegov sin živi. 52Povprašal jih je torej po uri, ob kateri mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmi uri ga je mrzlica pustila.« 53Oče je tedaj spoznal, da ob tisti uri, ob kateri mu je bil Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In veroval je on in vsa njegova hiša.
54To je bil že drugi čudež, ki ga je Jezus storil po svojem prihodu iz Judeje v Galilejo.
Currently Selected:
Janez 4: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
