Janez 20
20
VIII. Dan vstajenja
Prazen grob
Mt 28,1–8; Mr 16,1–8; Lk 24,1–12
1Prvi dan tedna je Marija Magdalena zgodaj, ko je bila še tema, šla h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. 2Tekla je torej in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«
3Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h grobu. 4Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec prehitel Petra in prvi prišel h grobu. 5Sklonil se je in videl na tleh povoje – vendar ni vstopil. 6Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh 7in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. 8Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu, in je videl in veroval. 9Nista še namreč umela pisma, da mora vstati od mrtvih. 10Nato sta se učenca vrnila domov.
Jezus se prikaže Mariji Magdaleni
Mt 28,9–10; Mr 16,9–11
11Marija pa je stala zunaj pri grobu in jokala. Ko je jokala, se je sklonila v grob 12in je videla dva angela v belih oblačilih, ki sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo. 13Rečeta ji: »Žena, kaj jokaš?« Odgovori jima: »Mojega Gospoda so vzeli in ne vem, kam so ga položili.« 14Ko je to izgovorila, se je obrnila in videla Jezusa, ki je stal tam, pa ni vedela, da je Jezus. 15Jezus ji reče: »Žena, kaj jokaš? Koga iščeš?« Misleč, da je vrtnar, mu reče: »Gospod, če si ga ti odnesel, povej mi, kam si ga položil, ga bom jaz vzela.« 16Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in mu reče: »Rabuní!« kar pomeni »Učenik!« 17Jezus ji reče: »Ne dotikaj se me tako, zakaj nisem še šel k svojemu Očetu. Pojdi pa k mojim bratom in jim reci: ‚Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‘«
18Marija Magdalena je šla in učencem naznanila, da je videla Gospoda in da ji je to rekel.
Jezus se prikaže apostolom
Mt 28,16–20; Mr 16,14–18; Lk 24,36–49
19Zvečer tistega dne, prvega v tednu, je prišel Jezus pri zaklenjenih vratih tja, kjer so iz strahu pred Judi bili učenci, stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 20In ko je bil to rekel, jim je pokazal roke in stran. Razveselili so se učenci, ko so videli Gospoda. 21Tedaj jim je spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče poslal mene, tudi jaz pošljem vas.« 22In po teh besedah je dihnil vanje in jim govoril: »Prejmite Svetega Duha; 23katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Jezus se prikaže Tomažu
24Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je Jezus prišel. 25Pripovedovali so mu torej drugi učenci: »Gospoda smo videli.« On pa jim je rekel: »Ako na njegovih rokah ne vidim znamenja žebljev in svojega prsta ne vtaknem v znamenja od žebljev in svoje roke ne položim v njegovo stran, ne bom veroval.«
26Čez osem dni so bili njegovi učenci zopet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!« 27Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« 28Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« 29Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli in so verovali.«
Konec
30Še mnogo drugih znamenj je storil Jezus vpričo svojih učencev, katera niso zapisana v tej knjigi. 31Ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus – Kristus, božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.
Currently Selected:
Janez 20: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
