1 Mojzes 24
24
Abraham oženi Izaka
1Abraham je bil star in prileten in Gospod je bil Abrahama v vsem blagoslovil. 2Tedaj je rekel Abraham najstarejšemu hlapcu svoje hiše, ki je oskrboval vse njegovo imetje: »Položi svojo roko pod moje ledje, 3da te zaprisežem pri Gospodu, Bogu nebes in Bogu zemlje, da ne vzameš žene mojemu sinu izmed hčerá Kanaancev, med katerimi prebivam, 4ampak da pojdeš v mojo deželo in k moji rodovini in dobiš ženo mojemu sinu Izaku!« 5Hlapec mu je odgovoril: »Morda žena ne bo hotela z menoj iti v to deželo. Ali naj popeljem tvojega sina nazaj v deželo, od koder si izšel?« 6Abraham pa mu je rekel: »Varuj se, da bi popeljal nazaj tja mojega sina! 7Gospod, Bog nebes, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele moje rodovine in ki mi je govoril in ki mi je prisegel: ‚Tvojemu zarodu bom dal to deželo,‘ ta bo poslal svojega angela pred teboj, da dobiš od tam ženo mojemu sinu. 8Če pa žena ne bi hotela iti s teboj, si prost te moje zaprisege; le mojega sina ne vodi nazaj tja!« 9Hlapec je tedaj položil roko pod ledje Abrahama, svojega gospoda, in mu to prisegel.
10Nato je vzel hlapec deset kamel izmed kamel svojega gospoda in se odpravil na pot z vsakršnimi dragocenostmi svojega gospoda; vzdignil se je ter šel v Naharaim, v Nahorjevo mesto. 11Zunaj mesta je pustil, da so kamele legle pri vodnjaku ob večernem času, ob času, ko hodijo ženske vodo zajemat. 12In je rekel: »Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, stori, prosim, da se mi danes posreči, in skaži milost mojemu gospodu Abrahamu! 13Glej, stojim pri studencu in hčere prebivalcev tega mesta bodo prišle vodo zajemat. 14Če bo tedaj deklica, ki ji porečem: ‚Nagni, prosim, svoj vrč, da bom pil,‘ odgovorila: ‚Pij in tudi tvoje kamele bom napojila,‘ si to določil svojemu služabniku Izaku in po tem bom spoznal, da si skazal milost mojemu gospodu.«
15Ni še nehal govoriti, glej, je prišla Rebeka, ki se je bila rodila Batuelu, sinu Melke, žene Abrahamovega brata Nahorja, z vrčem na rami. 16Deklica pa je bila silno lepe postave, devica, ki je mož še ni bil spoznal. Stopila je k studencu, napolnila vrč in prišla gor. 17Hlapec ji je tekel naproti in rekel: »Daj mi, prosim, malo vode piti iz tvojega vrča!« 18Odgovorila je: »Pij, gospod!« In hitro je spustila vrč na roko in mu dala piti. 19Ko mu je zadosti piti dala, je rekla: »Tudi tvojim kamelam zajmem, dokler se ne napijejo.« 20In urno je spraznila vrč v korito in tekla zopet k vodnjaku zajemat; tako je zajela vsem njegovim kamelam. 21Mož pa jo je molče opazoval, da bi spoznal, ali je Gospod njegovo pot osrečil ali ne.
22Ko so se kamele napile, je vzel mož zlat obroček, pol sekla je bila njegova teža, in dve zapestnici za njeni roki, deset seklov zlata je bila njuna teža. 23Nato je rekel: »Čigava hči si? Povej mi, prosim! Ali je v hiši tvojega očeta prostora za nas, da prenočimo?« 24Odgovorila mu je: »Hči sem Batuela, sinu Melke, ki ga je rodila Nahorju.« 25Rekla mu je še: »Tudi slame in krme je dosti pri nas in prostora, da prenočite.« 26Tedaj se je mož priklonil in molil Gospoda 27ter rekel: »Hvaljen bodi Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, ki ni odtegnil svoje milosti in svoje zvestobe mojemu gospodu! Mene je spremil Gospod na potu v hišo bratov mojega gospoda.«
28Deklica pa je stekla in sporočila v hišo svoje matere, kaj se je zgodilo. 29Rebeka pa je imela brata, ki mu je bilo ime Laban. Laban je tekel k možu pri studencu. 30Ko je namreč videl nosni obroček in zapestnici na rokah svoje sestre in ko je slišal besede sestre Rebeke: »Tako mi je govoril mož,« je prišel k možu, ki je, glej, stal pri kamelah ob studencu, 31in rekel: »Pridi, blagoslovljenec Gospodov! Kaj bi zunaj stal? Pripravil sem hišo in prostor za kamele.« 32In mož je stopil v hišo; oni pa je raztovoril kamele in dal slame in krme kamelam ter vode, da si umijejo noge on in možje, ki so bili z njim.
33Ko pa so položili predenj, da bi jedel, je rekel: »Ne bom jedel, dokler ne povem svoje stvari.« Odgovorili so: »Govori!« 34Tedaj je dejal: »Služabnik sem Abrahamov. 35Gospod je silno blagoslovil mojega gospoda, tako da je postal premožen. Dal mu je drobnice in govedi, srebra in zlata, hlapcev in dekel, kamel in oslov. 36In Sara, žena mojega gospoda, je rodila, ko se je že postarala, mojemu gospodu sina, kateremu je dal vse, kar ima. 37In moj gospod me je zaprisegel z besedami: ‚Ne jemlji mojemu sinu žene izmed hčerá Kanaancev, v katerih deželi prebivam, 38ampak pojdi v hišo mojega očeta in k mojemu rodu in dobi ženo mojemu sinu!‘ 39Rekel sem svojemu gospodu: ‚Morda žena ne bo šla z menoj.‘ 40Pa mi je dejal: ‚Gospod, pred čigar obličjem hodim, bo poslal svojega angela s teboj in tvojo pot osrečil, tako da dobiš mojemu sinu ženo iz mojega rodu in iz hiše mojega očeta. 41Tedaj si prost moje zaprisege: če prideš k mojemu rodu in ti je ne dajo, si odvezan moje zaprisege.‘ 42Prišel sem torej danes k studencu in rekel: ‚Gospod, Bog mojega gospoda Abrahama, ko bi vendar hotel osrečiti mojo pot, po kateri hodim. 43Glej, stojim pri studencu. Če mi bo tedaj devica, ki bo prišla zajemat in ki ji porečem: Daj mi, prosim, malo vode piti iz svojega vrča, 44odgovorila: Le pij ti in tudi tvojim kamelam zajmem, ta bo žena, ki jo je Gospod določil sinu mojega gospoda.‘ 45Nisem še nehal govoriti v svojem srcu, glej, je prišla Rebeka z vrčem na rami, stopila k studencu in zajela. Rekel sem ji: ‚Daj mi piti, prosim!‘ 46in hitro je spustila vrč s sebe in rekla: ‚Pij in tvoje kamele bom napojila!‘ Pil sem torej in tudi kamele je napojila. 47Potem sem jo vprašal: ‚Čigava hči si?‘ Odgovorila je: ‚Hči sem Batuela, sinu Nahorja, ki mu ga je rodila Melka.‘ Nato sem ji obesil obroček na nos in zapestnici na roke. 48Potem sem se priklonil in molil Gospoda in hvalil Gospoda, Boga mojega gospoda Abrahama, ki me je vodil po pravi poti, da bi dobil hčer brata svojega gospoda za njegovega sina. 49Ako tedaj hočete zdaj izkazati milost in zvestobo mojemu gospodu, mi povejte; če ne, mi povejte, da se obrnem na desno ali na levo!«
50Laban in Batuel sta odgovorila: »Od Gospoda je to prišlo. Ne moreva ti reči ne da ne ne. 51Glej, Rebeka je pred teboj. Vzemi jo ter pojdi, da bo žena sinu tvojega gospoda, kakor je Gospod odločil!« 52Ko je slišal Abrahamov hlapec njune besede, se je Gospodu poklonil do zemlje. 53Potem je izložil hlapec srebrne in zlate reči in oblačila ter jih dal Rebeki. Tudi njenemu bratu in njeni materi je dal dragotine.
54Potem so jedli in pili, on in možje, ki so bili z njim, in so prenočili. Ko so zjutraj vstali, je rekel: »Odpustite me k mojemu gospodu!« 55Brat in mati sta odgovorila: »Deklica naj bi ostala pri nas še nekaj dni, vsaj deset, potlej naj odide!« 56Rekel jima je: »Ne zadržujte me, ko je Gospod mojo pot osrečil! Odpustite me, da grem k svojemu gospodu!« 57Odgovorila sta: »Pokličimo deklico in vprašajmo njo sámo!« 58In poklicali so Rebeko in ji rekli: »Ali hočeš iti s tem možem?« Odgovorila je: »Pojdem!« 59Tedaj so odpustili sestro Rebeko in njeno dojiljo ter Abrahamovega hlapca in njegove može. 60In blagoslovili so Rebeko in ji rekli:
»Ti, sestra naša, razmnoži se v tisoč desettisočev
in tvoj zarod naj zasede vrata svojih sovražnikov!«
61In vstala je Rebeka in njene dekle ter so sedle na kamele in šle z možem. Vzel je tedaj hlapec Rebeko in odpotoval.
62Medtem je prišel Izak nazaj od vodnjaka Lahajroija. Bival je namreč v pokrajini Negebu. 63Izak je šel proti večeru na polje premišljevat. Ko je povzdignil oči in pogledal, glej, so prihajale kamele. 64Tudi Rebeka je povzdignila oči in videla Izaka. Spustila se je s kamele 65in rekla hlapcu: »Kdo je ta mož, ki nam naproti prihaja po polju?« Hlapec je odgovoril: »To je moj gospod.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila.
66Nato je hlapec povedal Izaku vse, kar je opravil. 67In Izak jo je popeljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko in mu je postala žena in jo je ljubil. Tako se je Izak potolažil zaradi izgube svoje matere.
Currently Selected:
1 Mojzes 24: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
