Apostolska dela 2
2
Binkošti
1Ko je prišel binkoštni dan,#2,1 binkoštni dan. Binkošti, gr. pentekosté, t. j. petdeseti dan po veliki noči, so Judje obhajali kot zahvalni praznik za žetev (prim. 2 Mz 23,16; 3 Mz 23,15–21; 4 Mz 28,26; 5 Mz 16,9–12). so bili vsi zbrani na istem kraju. 2Tedaj je nastal nenadoma z neba šum, podoben bližajočemu se silnemu viharju, in je napolnil vso hišo, kjer so sedeli. 3Prikazali so se jim jeziki kakor plameni, ki so se porazdelili ter obstali nad slehernim po eden. 4In napolnjeni so bili vsi s Svetim Duhom in so začeli govoriti v drugih jezikih, kakor jim je dajal Duh, da so govorili. 5Bili so pa v Jeruzalemu Judje izmed vsakega naroda pod nebom,#2,5 Judje izmed vsakega naroda pod nebom. Predvsem so bili to Judje iz diaspore, ki so v smislu postave (2 Mz 23,17; 5 Mz 16,16) prišli v Jeruzalem zaradi praznika. bogaboječi možje. 6Ko je ta glas nastal, se je zbrala množica in se zavzela, ker jih je vsak slišal govoriti v svojem jeziku. 7Vsi so strmeli in se čudili ter govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govoré, Galilejci? 8Kako da mi slišimo vsak svoj jezik, v katerem smo se rodili: 9Parti, Medi in Elamci in kateri smo iz Mezopotamije in Judeje in Kapadocije, Ponta in Azije, 10iz Frigije in Pamfilije, Egipta in libijskih krajev pri Cireni in mi iz Rima, 11Judje in spreobrnjenci, Krečani in Arabci? Slišimo jih v naših jezikih oznanjati velika božja dela.« 12Vsi so strmeli, in ne da bi vedeli, kaj naj si mislijo, so drug drugega vpraševali: »Kaj naj bo to?« 13Nekateri pa so se posmehovali in rekli: »Novega vina so se napili.«
Petrov govor
14Vstal je tedaj Peter z enajsterimi, povzdignil svoj glas in jih nagovoril: »Judje in vsi vi, ki prebivate v Jeruzalemu! To vam bodi znano in poslušajte moje besede! 15Ti tu niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura, 16ampak dogaja se, kar je bilo napovedano po preroku Joelu:
17‚In v poslednjih dneh, govori Bog,
bom izlil od svojega Duha na vse človeštvo:
in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali;
vaši mladeniči bodo videli prikazni
in vaši starčki bodo gledali v sanjah.
18Celo na svoje hlapce in na dekle
bom v tistih dneh izlil svojega Duha
in bodo prerokovali.
19Delal bom čudeže zgoraj na nebu
in znamenja spodaj na zemlji:
kri in ogenj in oblake dima.
20Sonce se bo spremenilo v temo
in mesec v kri,
preden pride veliki in slavni Gospodov dan.
21In zgodilo se bo:
Vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.‘#2,17–21 Jl 3,1–5.
22Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazarečana, ki ga je Bog pred vami spričal z močmi in čudeži in znamenji, ki jih je po njem storil sredi med vami, kakor sami veste: 23njega, po določenem sklepu in previdnosti božji izdanega, ste po rokah krivičnikov na križ pribili in umorili; 24toda Bog ga je oprostil bolečin smrti in ga obudil, zakaj nemogoče je bilo, da bi ga imela v oblasti. 25David namreč o njem pravi:
‚Vedno vidim pred seboj Gospoda,
ker je ob moji desnici, da ne omagam.
26Zato se moje srce veseli in moj jezik raduje
in v upanju bo počivalo moje telo.
27Saj moje duše ne boš pustil v kraljestvu mrtvih
in svojemu Svetemu ne boš dal trohneti.
28Dal si mi spoznati pot življenja,
napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.‘#2,25–28 Ps 16,8–11.
29Bratje, naj vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: Umrl je in bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne. 30Ker pa je bil prerok in je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da posadi potomca njegovega rodu na njegov prestol, 31je s pogledom v prihodnost povedal o Kristusovem vstajenju, da ne bo puščen v kraljestvu mrtvih in da tudi njegovo telo ne bo trohnelo. 32Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče. 33Z božjo desnico torej povišan, in ko je prejel od Očeta obljubljenega Svetega Duha, ga je razlil, kakor vidite in slišite. 34David namreč ni šel v nebesa, vendar sam govori:
‚Gospod je rekel mojemu Gospodu:
Sédi na mojo desnico,
35dokler ne položim tvojih sovražnikov
v podnožje tvojih nog.‘
36Za gotovo védi torej, vsa Izraelova hiša, da je Bog tega Jezusa, ki ste ga vi križali, postavil za Gospoda in Maziljenca.«
Prva spreobrnjenja
37Ko so to slišali, jih je v srce zabolelo in so rekli Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?« 38Peter jim je rekel: »Spreobrnite se in sleherni izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in boste prejeli dar Svetega Duha. 39Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem oddaljenim, kolikor jih pokliče Gospod, naš Bog.« 40Še z mnogimi drugimi besedami je pričeval in jih opominjal: »Rešite se iz tega pokvarjenega rodu!«
41Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so bili krščeni; in pridružilo se je tisti dan okoli tri tisoč duš.
Prva krščanska skupnost
42Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha in molitvah. 43Porajal pa se je strah v duši slehernega; kajti v Jeruzalemu se je po apostolih godilo tudi mnogo čudežev in znamenj. 44Vsi pa, kateri so vero sprejeli, so bili skupaj in so imeli vse skupno; 45posestva in premoženje so prodajali in jih razdeljevali med vse, kolikor je kdo potreboval. 46Vsak dan so enodušno prihajali v tempelj, po hišah lomili kruh in uživali jed z veselim in preprostim srcem. 47Hvalili so Boga in bili pri vsem ljudstvu priljubljeni. Gospod jim je pa vsak dan pridruževal takih, ki naj bi se rešili.
Currently Selected:
Apostolska dela 2: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
