Apostolska dela 16
16
1Prišel je tudi v Derbe in v Listro. In glej, tam je bil neki učenec, po imenu Timotej, sin verne judovske žene in poganskega očeta, 2pri bratih v Listri in Ikoniju na dobrem glasu. 3Tega je Pavel hotel imeti, da bi šel z njim. Vzel ga je torej in ga zaradi Judov, ki so bili v teh krajih, dal obrezati; zakaj vsi so vedeli, da je bil njegov oče pogan.
4Ko so potovali skozi mesta, so jim v spolnjevanje izročali naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starešine v Jeruzalemu. 5Cerkve so se torej v veri utrjevale in vsak dan po številu rasle.
V Mali Aziji
6Prehodili so Frigijo in galaško deželo, ker jim je Sveti Duh zabranil oznanjati nauk v Aziji. 7Ko so prišli do Mizije, so skušali priti v Bitinijo, pa jim Jezusov Duh ni pustil. 8Šli so torej skozi Mizijo in so prišli v Troado. 9In ponoči je Pavel videl prikazen: neki Makedonec je stal pred njim in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in nam pomagaj!« 10Ko pa je videl prikazen, smo takoj iskali priložnosti, kako bi odšli v Makedonijo, prepričani, da nas je Bog poklical, da jim oznanimo evangelij.
Prihod v Filipe
11Odpluli smo torej iz Troade in smo se peljali naravnost na Samotrako, prihodnjega dne pa v Neapolis; 12in od ondod v Filipe, ki so prvo mesto makedonske pokrajine, kolonija. V tem mestu smo se mudili nekaj dni. 13Sobotni dan smo šli zunaj mestnih vrat k reki, kjer smo mislili, da je molilnica; sédli smo in govorili ženam, ki so se bile tam zbrale. 14Poslušala je tudi neka bogaboječa žena iz mesta Tiatire, po imenu Lidija, ki je kupčevala s škrlatom; njej je Gospod odprl srce, da je pazila na Pavlove besede. 15Ko je bila s svojo hišo krščena, nas je povabila z besedami: »Ako ste me spoznali za verno Gospodu, pridite v mojo hišo in tu ostanite.« In nas je primorala.
Pavla in Sila primejo
16Ko smo nekoč šli v molilnico, nas je pa srečala neka deklica, ki je imela vedežnega duha in je svojim gospodarjem z vedeževanjem donašala veliko dobička. 17Ta je šla za Pavlom in za nami ter vpila: »Ti ljudje so služabniki Boga Najvišjega in vam oznanjajo pot zveličanja!« 18To je delala mnogo dni. Pavlu je postalo mučno, obrnil se je in duhu rekel: »Zapovem ti v imenu Jezusa Kristusa, da greš iz nje!« In tisti hip je odšel. 19Ko so pa videli njeni gospodarji, da je upanje na njihov dobiček zginilo, so prijeli Pavla in Sila ter ju vlekli na trg pred gosposko. 20Ko so ju privedli pred poglavarje, so rekli: »Ti ljudje, ki so Judje, vznemirjajo naše mesto 21in oznanjajo običaje, katerih mi ne smemo sprejeti in ne spolnjevati, ker smo Rimljani.« 22In množica se je vzdignila proti njima, poglavarji pa so jima strgali obleko in ukazali, naj ju šibajo. 23Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo in ječarju naročili, naj ju varno straži. 24Na tako naročilo ju je ta vrgel v najbolj notranjo ječo in jima noge dal v klado.
Čudežna rešitev
25Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in Boga slavila in ujetniki so ju poslušali. 26Kar nastane velik potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala. Na mah so se vsa vrata odprla in vsem so vezi odpadle. 27Ko se je ječar zbudil in je opazil, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel usmrtiti, ker je mislil, da so ujetniki pobegnili. 28Toda Pavel je z močnim glasom zaklical: »Nič žalega si ne stôri, saj smo vsi tukaj!« 29Zahteval je luč, planil noter in trepetaje padel pred Pavla in Sila; 30nato ju je peljal ven in rekel: »Gospoda, kaj mi je storiti, da se rešim?« 31Ona pa sta rekla: »V Gospoda Jezusa veruj in rešil se boš ti in tvoja hiša.« 32In govorila sta Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. 33In vzel ju je s seboj še tisto uro ponoči ter jima izpral rane; in dal se je takoj krstiti on sam in vsi njegovi domači. 34Peljal ju je v hišo, jima z jedjo postregel in se z vso hišo veselil, da je prejel vero v Boga.
35Ko se je zdanilo, so poslali poglavarji sodne sluge z naročilom: »Onadva moža izpusti!« 36Ječar je te besede sporočil Pavlu: »Poglavarji so sporočili, naj vaju izpustim; zdaj torej pójdita in potujta v miru!« 37Toda Pavel jim je rekel: »Naju, ki sva Rimljana, so brez sodbe javno šibali in vrgli v ječo in zdaj naju skrivaj izganjajo? Ne tako; sami naj pridejo in naj naju odpeljejo!« 38Sluge so te besede sporočili poglavarjem. Ti so se zbali, ko so slišali, da sta Rimljana; 39prišli so in jima prigovarjali; in ko so ju peljali ven, so ju prosili, naj odideta iz mesta. 40Ko sta prišla iz ječe, sta šla k Lidiji; obiskala in spodbudila sta brate in nato odšla.
Currently Selected:
Apostolska dela 16: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
