Marko 9
9
IX. TÁL.
I. Kristuš se preobrázi 1–13.
II. Kisvênski pojbič se zvráči 14–29.
III. Kristuš nazviščáva svojo moko 30–32.
IV. Vči poniznost 33–37.
V. Niki vragé zgánja 38–50.
I.
1I velí njim: zaistino velim vám, kâ so ništeri med eti stojéčimi, ki z nikakšim tálom ne koštajo smrti, dokeč ne bodo vidili Králevstvo Bože pridôče vu zmožnosti. 2I po šéstom dnévi k sebi je vzéo Jezuš Petra i Jakuba i Jánoša, i vzéo je je na brêg veliki od sebe samé; i preobrázo se je pred njimi. 3I gvant njegov se je blískao i grátao je bêli jáko, liki snêg, kákšega fárbar na zemli nemre obêliti. 4I skázao se je njim Eliáš z Môšešom, i zgučávali so si z Jezušom. 5I odgovoréči Peter velí Jezuši: Mešter, dobro je nam eti bidti. Napravmo tak trí šatore, tebi ednoga, i Mêšeši ednoga i Eliáši ednoga. 6Ár je nej znao, ka bi gúčao; ár so bilí prestrašeni. 7I zvrgao se je eden oblák, šteri je je obsencao. I prišao je glás z obláka govoréči: ete je moj Sin te lübeznivi; toga poslüšajte. 8I na nágli se okôli zglednovši nej so več nikoga vidli, nego Jezuša samoga z sebom. 9Doli idôči pa z brêga prepovedao njim je, kâ bi nikomi ne pravili, ka so vidili; nego gda Sin človeči z mrtvi stáne. 10I tô rêč so zdržali pri sebi spitávajôči se, ka je z mrtvi gori stánoti? 11I pítali so ga govoréči: ka pa právijo pisáčke, kâ Eliáš má ešče prvle prídti? 12On pa odgovoréči erčé njim: Eliáš istina pride prvle naj nazáj správi vsa; i, liki je písano od Siná človečega, kâ bode vnogo trpo i zavrže se. 13Ali velim vám: kâ je i Eliáš prišao (i včínili so njemi kak so šteli) liki je písano od njega.
II.
14I pridôči k vučeníkom, vido je vnožina lüdstva okoli njih, i pisáče spitávajôče njé. 15I preci vse lüdstvo, kak ga je vidilo, čüdivalo se je; i pribêžajôči poklonili so se njemi. 16I opítao je te pisáče: ka se spitávate med sebom? 17I odgovoréči eden z lüdstva erčé: Mešter, pripelao sem siná mojega k tebi, kí nêmoga dühá má. 18I gdekoli ga zgrábi, trga ga, i pêni se, i škríple zobmí svojmi i sêhne; i pravo sem vučeníkom tvojim, naj ga vö zeženéjo, i nej so ga mogli. 19On pa odgovoréči njemi velí: oh neveren národ! kak dugo bom pri vás? kak dugo bom vás trpo? neste ga k meni. 20I nesli so ga k njemi; i kak ga je vido, preci ga je te nečísti düh trgao, i spadnovši na zemlo, válao se je i peno. 21I opitao je očo njegovoga: keliko vremena, je kâ njemi je tô včinjeno? on je pa erkao: od detinstva. 22I čestô ga i v ogen vrže, i vu vodô, da bi ga pogübo; ali, či kâ moreš, bojdi nám na pomôč, smilüj se nad nami. 23Jezuš njemi je pa erkao: či moreš vervati; vsa so mogôča tomi vervajôčemi. 24I preci kričéči te oča toga pojbára skuzami je erkao: verjem, Gospodne, boj na pomôč mojoj nevernosti. 25Vidôči pa Jezuš, kâ lüdstvo vküp beži, poštráifao je te nečísti düh govoréči njemi: tí nêmi i glühi düh, jas tebi zapovêdam, idi vö z etoga i več nejdi v njega. 26I kričéči i dosta ga trgavši vö je šô; i grátao je liki mrtev tak, da so vnôgi pravili, ka je mr’u. 27Jezuš ga je pa zgrabo za rokô, gori ga je potégno, i gori je stano. 28I notri idôči vu hižo pítali so ga vučenícke njegovi od sebe: zakaj smo ga mí nej mogli vö vržti? 29I erčé njim: eto plemen po nikom nemore vö idti; nego po molítvi ino posti.
III.
30I odnut vö idôči vküp so šli prêk Galilee; i nej je šteo, kâ bi što znao. 31Ár je včio vučeníke svoje i erčé njim: kâ se Sin človeči dá vu rôke lüdstva i vmorijo ga; i vmorjeni na trétji dén gori stáne. 32Oni so pa nej razmeli to rêč, i bojali so se ga pítati.
IV.
33I prišli so v Kapernaum, i vu hiži bodôči pítao je je: ka ste se na pôti med sebom spitávali? 34Oni so pa múčali; ár so se na pôti od toga med sebom štükali, što de te naj vékši? 35I doli sedéči, prizové ti dvanájset i erčé njim: či što ščé prvi bidti, naj bode med vsêmi náj zadnjêši i vsê sluga. 36I vzéo je ednoga pojbíča, postavo ga je na srêdo med njé i na nároča ga vzévši erčé njim: 37Kikoli ednoga z tákše decé gori prime vu mojem iméni, mené prime; i kikoli mené prime, ne prime mené, nego tistoga, kí je mené poslao.
V.
38Odgôvoro je pa njemi Jánoš Evangelišta govoréči: Vučitel, vidili smo ednoga vu iméni tvojem zgánjajôčega vragé, kí ne nasledüje nás; i prepovedali smo njemi, da ne nasledüje nás. 39Jezuš je pa erkao: ne prepovedávajte njemi. Ár nikoga nega, kí bi činio močí vu iméni mojem; i ki bi mogao, preci hüdo gučati od méne. 40Ár, kí je nej prôti nám, z nami je. 41Ár, kikoli vám piti dá eden pehár vodé vu iméni mojem záto, kâ ste Kristušovi; zaistino velim vám: z nikakšim tájom nezgübi svoj nájem. 42I, kíkoli spáči ednoga z ti náj ménši, kí vu meni verjejo, bole bi njemi bilô, z vnôgim, da bi se njemi mlinski kamen okôli šinjeka djáo, i vu môrje bi se vrgao. 43I či te spáči tvoja rôka, odsêkaj jo; lepše je tebi čonklavomi vu žítek idti, liki dvê rokê meti, ino idti vu gehenno vu te nevgaššeni ogen. 44Gde njih črv ne merjé i ogen ne vgásne. 45I, či ti je nôga tvoja k spáki odsêkaj jo; lepše je tebi idti vu žítek plantavomi, liki dvê nogê meti ino se vržti vu gehenno, vu te nevgaššeni ogen. 46Gde njih črv ne merjé i ogen ne vgásne. 47I či te okô tvoje spáči, vö je vrži; lepše je tebi edno okô meti ino idti vu králevstvo Bože liki dvê okê meti ino se vržti vu ogen gehenski. 48Gde njih črv ne merjé i ogen ne vgásne. 49Ár vsáki bode z ognjom soljeni, i vsáki áldov se z soljôv bode solio. 50Dobra je sô; či pa sô neslána bode, z kêm jo osolite? mête vu sebi sô, i pokoj mête med sebom.
Currently Selected:
Marko 9: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
