Mátaj 24
24
XXIV. TÁL.
I. Lepota i opüščávanje cérkvi 1–2.
II. Od pogibelnosti Jerušálemske: ka se zgodi pred njôv? 3–14, ka pod njôv? 15–28, ka po njê? 29–36.
III. Od konca svêta 37–51.
I.
1I vö idôči Jezuš, gda bi kraj šô od cérkvi, pristôpili so k njemi vučenícke njegovi, i kázali so njemi cimper te cérkvi. 2Jezuš njim je pa erkao: ne vídite vsa eta? zaistino velim vám: z nikakšim tálom se ne nihá kamen na kamni, kí se ne porüši.
II.
3Gda bi pa sedo na olivečkoj gori, pristôpili so k njemi vučenícke zôseb erkôči: povej nám, gda eta bodo, i štero je znamenje tvojega príšestjá i skončanja etoga svêta? 4I odgovoréči Jezuš erčé njim: glédajte, naj vás što ne zapela. 5Ar ji dosta príde vu mojem iméni govoréči: jas sem Kristuš, i vnôge zapelajo. 6Bodete pa čüli boje i bojôv glási; vídite, da se ne zburkate. Ár morejo vsa bidti, ali nebode ešče konec. 7Ár stáne narod prôti národi, i králevstvo prôti králevstvi, i bode glád i pomor i zemlé gíbanje po vnôgi mêstaj. 8Vsa eta so pa začétek bolêzen. 9Teda dájo vás na moko i vmoríjo vás; i bodete odürni vsêm národom za mojega iména volo. 10I teda se spáčijo vnôgi, i eden drügoga v roké dájo i odürjávali bodo eden drügoga. 11I vnôgi krívi prorocke stánejo i zapelajo vnôge. 12I, da se povnôža nepravdenost, zmrzne lübézen vnôgi. 13Kí pa ostáne do konca, té se zveliča. 14I predgani bode ete Evangelium Králevstva Božega po vsem svêti na svedôstvo vsemi národi. I teda príde konec. 15Gda bodte tak vidili to odürnost opüščenjá, štera je povêdana po Dánieli proroki, stojéčo na svétom mesti (šteri čté, naj razmi). 16Teda, kí so vu Judei, naj bežíjo na goré. 17Kí je pa na hižnom pokrivi doli naj nejde, ka bi kâ vzéo z hiže svoje. 18I, kí je na njivi, naj se nazáj ne povrné, ka bi vzéo svoj gvant. 19Jaj pa tim noséčim i nadájajôčim vu oni dnévi. 20Molte pa, naj nebode bežanje vaše v zími, niti v sobotti. 21Ár bode teda velika moka, kákša je nej bila od začétka svêta, notri do toga mao, niti je nebode. 22I, dabi nê bilí prekráčeni dnévi oni, nebi bilô edno têlo zdržáno; ali za volo ti odebráni prekrátijo se dnévi oni. 23Teda, či što vám bode pravo: ovo eti je Kristuš, ali eti; ne verte. 24Ár stánejo krivični kristuške i krivični prorocke, i dávali bodo znamênja velika i čüda; naj zapelajo, či bode mogôče, i te odebráne. 25Ovo naprê sem vam povedao. 26Záto, či bodo vám pravili: ovo vu püščávi je, nêdte vö; ovo vu kámraj je, ne verte. 27Ár liki blísk zhája od sunčenoga zhoda, i skáže se notri do záhoda; tak bode i príšestjé siná človečega. 28Ár, gde bode mrlina, tá bodo se správlali i orli. 29Preci pa po moki oni dnévov potemnê sunce, i mêsec nedá svetlosti svoje, i zvêzde bodo kapale z nebés, i môčí Nebeske se gíbale bodo. 30I teda se zkáže znamênje Siná človečega na Nébi; i teda se plakali bodo vsi národje zemlé, i vidili bodo Sina človečega pridôčega na obláki Nebeskom z močjôv i z díkov velikov. 31I pošle Angele svoje z trombönte glásom velikim; i vküp správijo te odebráne njegove od štiri vötrov od edni krajôv Nebés notri do drügi njih krajôv. 32Od figovoga drêva se pa včite eto príliko: gda je že vêka njegova mêhka i listje spüščáva, znajte, ka je blüzi leto. 33Tak i ví, gda bodete vidili vsa eta, znájte, ka je blüzi pred dvérmi. 34Zaístino velim vám: z nikakšim tálom ne prêde ete národ; dokeč se vsa eta ne zgodíjo. 35Néba i zémla prêde, reči moje pa nigdár ne prêdo. 36Od oni dnévov pa i vöre nišče nezna, niti Angelje Nebeski, nego Oča moj sám.
III.
37Kak je pa bilô vu dnévi Noë, tak bode i prišestjé Siná človečega. 38Ár, liki so bilí vu dnévi pred potopom, jeli so i pilí so, ženili so se, ino so se k môži dávale notri do onoga dnéva, gda je Noë vu barko šô. 39I nej so spoznali, dokeč je prišao potop i vzéo je vse; tak bode i prišestjé Siná človečega. 40Teda dvá bodeta na njivi: eden se gori vzeme, i te eden se tá nihá. 41Dvê bodeta mlele v mlíni; edna se gori vzeme, i edna se tá nihá. 42Verustüjte záto; da neznate, štero vöro vaš Gospôd pride. 43Eto pa znájte: ka, dabi znao hižni gospodár, v šteroj stráži bi tát prišao, verustüvao bi i ne bi dáo podkopati hižo svojo. 44Záto i ví bojdte gotovi: da, vu šteroj vöri ne štimate, Sin človeči príde. 45Što je tak te veren sluga i spameten; šteroga je postavo gospôd njegov nad držinov svojov; naj ji dá jêstvino vu svojem vrêmeni? 46Bláženi je on sluga, šteroga, gda príde gospôd njegov, ga nájde tak činéčega. 47Zaistino velim vám: kâ ga nadevsêm blágom svojim postávi. 48Či bode pa pravo ov lagoji sluga vu srdci svojem; müdí se gospôd moj prídti; 49I začne biti te sebom slüžéče, jesti pa i piti z piánci; 50Príde gospôd sluga onoga vu dnévi, v šterom se ne dovê, i vu vöri štero nezna. 51I raskála ga i tál njegov z skazlívcmi dene. Tam bode jôkanje i zobno škrípanje.
Currently Selected:
Mátaj 24: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
