Mátaj 19
19
XIX. TÁL.
I. Od ženitve 1–12.
II. Od drôvne decé 13–15.
III. Od bogátoga mladénca 16–26.
IV. Od svêta i svojega zatájenja haska 27–30.
I.
1I zgôdilo se je, gda bi skončao Jezuš reči ete, vzéo se je z Galilee, i prišao je vu krájine Judee prêk Jordána. 2I nasledüvalo ga je vnožina lüdstva, i zvráčo je je tam. 3I pristôpili so k njemi Farizeuške sküšávajôči ga i erkôči njemi: jeli je slobodno človeki odpüstiti ženo svojo za vsákoga zroka volo. 4On pa odgovoréči erkao njim je: nej ste čteli; ka, kí je stvôro v začétki človeka, možá i ženo je stvôro njidva? 5I erkao je: za toga volo tá nihá človek očo i mater, i pridrüži se k ženi svojoj, dvá bodeta edno têlo. 6Záto nej sta več dvá; nego edno têlo. Štero je tak Bôg vküp zvézo, človek je naj ne razlôči. 7Velíjo njemi: zakaj je pa Môšeš zapovedao dati list razpítanja i odpüstiti jo? 8Velí njim: Môšeš je za volo trdosti srcá vašega dopüsto vám odpüstiti žene vaše; ali od začétka je nej bilô tak. 9Velim pa vám: kâ, kíkoli odpüsti ženo svojo, (nego či za kurvêštva volo) i vzeme si drügo, praznüje; i ki si odpüščeno vzeme, praznüje. 10Velíjo njemi vučenícke njegovi: či je tákše dugovánje človeka z ženôv, kâ jo je nej slobodno odpüstiti za kak šté zroka volo; nej se je tak dobro oženiti. 11On njim pa erčé: ne prímlejo vsi eto rêč; nego kim je dáno. 12Ár jeso vkopleni, ki so se z materé utrobe tak porôdili; i jeso vkopleni, ki so od lüdih vkopleni; i jeso vkopleni, ki so se samí vkôpili za volo Králevstva Nebeskoga. Kí more prijéti, naj príme.
II.
13Teda so prinešeni njemi otroci, dabi na njé vrgao roké, i molo. Vučenícke so je pa kárali. 14Erčé pa njim Jezuš: nihájte deco, i ne bránte njim k meni prihájati; ár je tákši Králevstvo Nebesko.
III.
15I položéči na njé roké svoje odíšao je odnut. 16I ovo pridôči eden erčé njemi: vučitel dober, ka dobroga mi je činiti, naj mám žítek vekivečni? 17On njemi pa erčé: zakaj me práviš dobroga? Nišče je nej dober, nego li eden, Bôg. Či pa ščéš notri idti vu žítek, zdrži zapôvedi. 18Erčé njemi: štere? Jezuš pa erčé: ete; ne vmôri, ne praznüj, ne kradni, krívo ne svedoči. 19Poštüj očo tvojega, i mater; i lübi bližnjega tvojega, kako samoga sebé. 20Erčé njemi te mladénec: vsa eta sem zdržao od mladosti moje, ka mi ešče falí? 21Erčé njemi Jezuš: či ščéš popolni bidti, idi, odáj tvoje blágo, i dáj siromákom; i bodeš kinč meo v Nébi; i poj, nasledüj mené. 22Gda bi pa čüo te mladénec eto rêč: odíšao je žalosten, ár je meo vnogo ládanja. 23Jezuš pa erčé vučeníkom svojim: zaistino velim vám; kâ bogat žmetno ide vu Králevstvo Nebesko. 24Pá pa velim vám: ležêše je kumili skôs iglé vüh idti, liki bogatomi notri vu Králevstvo Bože idti. 25Gda bi pa slišali vučenícke njegovi, strsnoli so se jáko erkôči: što se tak more zveličati? 26Zgledno se je pa Jezuš na njé, i erčé njim: pri lüdi je tô, istina, nemogôče; ali pri Bôgi so vsa, mogôča.
IV.
27Teda odgovoréči Peter erčé njemi: ovo, mí smo vsa ostavili i nasledüjemo tebé; ka nám tak bode za to? 28Jezuš njim pa erčé: zaistino velim vám, kâ ví, kí me zdaj nasledüjete, vu preporodjenjê, gda bode sedo Sin človeči na stolci díke svoje, i ví bodete sedeli na dvanájset stolci sodéči dvanájset národov Izraelski. 29I vsáki kí ostávi hižo, ali brate, ali sestre, ali očo, ali mater, ali ženo, ali deco, ali njivo za mojega iména volo, stôkrát teliko vzeme, i žitek vekivečni öroküvao bode. 30Vnôgi pa, kí so prêdnji, slêdnji bodo; i ti slêdnji bodo prêdnji.
Currently Selected:
Mátaj 19: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
