Mátaj 17
17
XVII. TÁL.
I. Od Krist. lica preobrnenjá 1–13.
II. Te mêsečni se zvráči 14–21.
III. Kristuš svojo smrt nazviščáva 22–23.
IV. Dáčo dava 24–27.
I.
1I po šéstom dnévi vzéo je Jezuš Petra i Jakuba i Jánoša brata njegovoga; i gori je je pelao na edno visiko gorô zôseb. 2I premêno se je pred njimi: i svêto se je obráz njegov, liki sunce; gvant pa njegov je bêli grátao, liki svetlost. 3I ovo skázala sta se njim Môšeš, i Eliáš ž njim gučéča. 4Odgovoréči pa Peter erkao je Jezuši: Gospodne, dobro je nám eti bidti; či ščéš, naprávimo eti tri šatore, tebi ednoga, i Môšeši ednoga, i ednoga Eliáši. 5Gda je pa ešče gučao: ovo eden svetli oblák obsencao je njé; i ovo glás z obláka erkôči: ete je moj lübléni Sin, v šterom se mi je dobro dopadnolo; njega poslüšajte. 6Štero da bi čüli vučenícke, spadnoli so na obráz svoj, i zbojali so se jáko. 7I pristôpivši Jezuš dotekno se ji je ino erkao: stante gori, i ne bojte se. 8Prizdignovši pa očí svoje, nikoga so nej vidili, nego Jezuša samo. 9I doli idôči oní z goré zapovedao njim je Jezuš erkôči: nikomi ne povête tô vidênje, dokeč Sin človeči od mrtvi govi ne stáne. 10I pitali so ga vučenícke njegovi erkôči: ka pa pisáčke právijo; kâ je potrêbno Eliáši prvle pridti? 11Jezuš pa odgovoréči erkao njim je: Eliáš istina pride prvo, i vsa nazáj správi. 12Velim pa vám: kâ je Eliáš že prišao, i nej so ga poznali; nego so njemi včínili, ka so šteli. Tak i Sin človeči bode trpo od njih. 13Teda so razmeli vučenícke: kâ njim je od Ivana krstitela gučao.
II.
14I pridôči k lüdstvi pristôpo je k njemi človek niki pokleknovši pred njim. 15I erkôči: Gospodne, smilüj se nad mojim sinom, ár je mêsečni, i hüdô trpí. Ár dostakrát spádne v ogen, dostakrát vu vodô. 16I prineso sem ga vučeníkom tvojim, i nej so ga mogli zvráčiti. 17Odgovoréči pa Jezuš erkao je: oh národ neveren i preobrnjeni! kak dugo bodem z vami? kak dugo bom vás trpo? prineste ga meni esi. 18I poprêto se je Jezuš, i vö je šô od njega te vrág; i ozdravlen je te pojbíč od tiste vöre. 19Teda pristôpivši vučenícke k Jezuši z ôseb, erkli so: zakaj smo ga mí nej mogli vö vržti? 20Jezuš njim je pa erkao: za volo nevernosti vaše. Ár zaistino velim vám: či bodete meli vero, liki horčično zrno, i erčéte etoj gori: tá prêk idi odnut, i prêk bode šla; i nikaj nebode vám nemogôče. 21Eto pokolênje nêde vö; nego po molítvaj i posti.
III.
22Gda bi se pa oni v Galilei vrteli, erčé njim Jezuš: Sin človeči se dá vu roké lüdém. 23I vmorijo ga, i na trétji dén gori stáne. I razdréselili so se jáko.
IV.
24Pridôči pa oni v Kapernaum, pristôpili so oni, kí didrakmo jemléjo k Petri i erkli so: vučitel vaš ne dá didrakme? 25Velí Peter: kakpa. I gda bi v hižo prišao preišao ga je Jezuš, erkôči: kase ti zdí, Šimon? Králove ete zemlé od šteri jemléjo vámo, ali dáčo? Od sinôv svoji, ali od tühéncov? 26Velí njemi Peter: od tühéncov. Erčé njemi Jezuš: tak so sinovje slobodni? 27Naj je pa ne spáčimo: idôči vrži vodico v môrje, i gori pridôčo to prvo ribo vö potégni, i odpri ji laloke, i nájdeš v njê edno štatero; v zemi jo, dáj jo njim za méne i tébe.
Currently Selected:
Mátaj 17: PREK28
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
PREK28 © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
