Apostolska dela 8
8
1-2Bogu predani ljudje so ga pokopali in na ves glas žalovali za njim.
Tedaj se je za krščansko skupnost v Jeruzalemu začel čas hudega zatiranja. Kristjani so se razbežali po provincah Judeji in Samaríji; v Jeruzalemu so ostali le odposlanci. Savel, ki je podpiral Štefanovo usmrtitev, 3se je pridružil pregonu. Z vso silo je hotel uničiti Jezusovo skupnost. Nenapovedano je vpadal v hiše, kjer so se zbirali Jezusovi učenci. Moške in tudi ženske je dajal na silo odvesti, nato pa poskrbel, da so končali v zaporu.
Dobra novica za Judejo in Samaríjo
4Kristjani, ki so zbežali iz Jeruzalema, so hodili iz kraja v kraj in povsod razglašali dobro novico o Jezusu. 5Eden takšnih je bil Filip. Šel je v glavno mesto Samaríje in njegovim prebivalcem razglasil, da je končno prišel obljubljeni Mesija. 6Zbralo se jih je mnogo, ki so pozorno prisluhnili njegovemu sporočilu. Kar gnetli so se okrog njega, da bi ga slišali in da bi videli presenetljive čudeže, ki jih je delal. 7Mnogi ljudje so bili namreč rešeni hudobnih duhov in ti so jih zapuščali z glasnim kričanjem. Ozdravljenih je bilo tudi precej hromih in drugih invalidov. 8V mestu je zavladalo veliko veselje.
9Tam je že dalj časa živel tudi neki Simon. Ukvarjal se je z magijo in z njo navduševal Samarijane. Trdil je, da je nekaj posebnega. 10Vsi meščani, tako revni kot bogati, so ga poslušali in občudovali. »Ta Simon ni nič manj kot bog,« so govorili. »Božanstvo, ki mu pravimo ›Velika moč‹, je prišlo med nas.«
11Vse to se je dogajalo že precej časa, 12zdaj pa so ljudje začeli zaupati Filipovemu sporočilu. Razglašal jim je, da je nastopila Božja vladavina, in jim govoril o Mesiju Jezusu. Mnogo moških in žensk se je dalo krstiti. 13Simon je videl vse te čudeže, ki so kazali na Božje delovanje. Bil je ves iz sebe. Tudi on je začel verovati in bil krščen. Od tedaj naprej je bil vedno ob Filipu.
14Odposlanci v Jeruzalemu so zvedeli, da so prebivalci Samaríje prisluhnili Božjemu sporočilu, zato so k njim poslali Petra in Janeza. 15Prišla sta tja in molila za spreobrnjence, da bi jim Bog dal Svetega Duha. 16Zaenkrat so se samo s krstom pridružili Vladarju Jezusu, moč Svetega Duha pa jih še ni prevzela. 17Odposlanca sta torej v molitvi polagala roke na vsakega od njih in drug za drugim so prejemali Svetega Duha.
18Simon je ostrmel: Peter in Janez sta samo položila roke na ljudi in prejeli so Svetega Duha! Takoj jima je ponudil denar, da bi od njiju kupil to duhovno moč.
19»Prosim, dajta še meni to sposobnost,« je rekel, »da bo vsak, na kogar bom položil roke, dobil Svetega Duha.«
20»Bog naj pokonča tebe in tvoj denar!« ga je ostro zavrnil Peter. »Kako ti lahko pade na pamet, da se da moč, s katero naju je obdaroval Bog, kupiti z denarjem? 21Ti sploh ne spadaš k nam in ne moreš biti del tega, kar se tukaj dogaja. Bog vidi vate in ve, da je tvoje mišljenje čisto zgrešeno. 22Spremeni svoje življenje! Reši se svojih slabih nagnjenj in prosi Boga, naj ti oprosti, da si pomislil kaj takega. 23Vidim, kaj te sicer čaka: končal boš v bridkosti in okovih. To bo kazen za tvojo pokvarjenost.«
24»Prosim, molita zame!« je odgovoril Simon. »Prosita Boga, da me res ne doleti to, kar sta rekla.«
25Tako sta Peter in Janez razglasila Božje sporočilo Samarijanom; potrdila sta ga z besedo in dejanjem. Nato sta se vrnila v Jeruzalem in spotoma razglasila dobro novico o Jezusu še po mnogih samaríjskih vaseh.
26Potem se je pred Filipom pojavil Božji angel z naročilom: »Odpravi se na pot. Opoldne, v največji vročini, odpotuj po opuščeni cesti, ki se iz Jeruzalema spušča v Gazo.« 27In Filip je odšel.
Ravno takrat se je po tej cesti vozil neki visoki etiopski uradnik. Bil je finančni upravitelj na dvoru etiopske kraljice, ki je nosila naziv »kandáka«. Kot romar je obiskal Jeruzalem, da bi počastil Boga Izraelcev in v templju opravil molitve, 28zdaj pa se je vračal domov. V svoji kočiji je bral knjigo preroka Izaija.
29Sveti Duh je rekel Filipu: »Pojdi tja, ujemi tisto kočijo.«
30Filip je torej pritekel h kočiji in slišal, kako uradnik na glas bere Izaijevo knjigo.
»Ali veste, kaj pomeni to, kar berete?« je zaklical.
31»Pravzaprav nimam pojma,« je odvrnil uradnik, »nekdo bi mi moral pojasniti.«
Povabil je Filipa, naj se mu pridruži v kočiji. 32Bral je tale odlomek:
»Odvedli so ga kakor ovco, ki bo zaklana,
on pa je molčal kot jagnje, ko mu strižejo volno.
Sploh ni odprl svojih ust.
33Ker se je tako ponižal,
je bil sodni proces proti njemu razveljavljen.
Kdo lahko opiše njegovo potomstvo?
Njegovo življenje je vzeto z zemlje.«
34»Prosim vas,« je rekel uradnik Filipu, »mi lahko poveste, o kom tukaj govori prerok? O sebi ali o kom drugem?«
35Tako je Filip lahko začel govoriti. Izhajal je iz tega odlomka in uradniku razložil dobro novico o Jezusu. 36Ko sta se tako vozila naprej, sta na nekem kraju ob cesti zagledala vodo.
»O, voda!« je vzkliknil uradnik. »Zakaj se ne bi krstil?«
38Vozniku kočije je ukazal, naj ustavi. Skupaj s Filipom sta stopila v vodo in Filip ga je krstil. 39Takoj ko sta prišla iz vode, je Filip izginil – Božji Duh ga je odnesel proč. Uradnik ga ni več videl, ampak je ves vesel nadaljeval svojo pot.
40Filip pa se je znašel v mestu Ašdód. Odpravil se je v Cezaréjo in spotoma po vseh mestih razglašal dobro novico o Jezusu.
Currently Selected:
Apostolska dela 8: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
