የYouVersion አርማ
የፍለጋ አዶ

Marko 14

14
Trpljenje, smrt in vstajenje
Zarota zoper Jezusa
(Mt 26,1–5; Lk 22,1–2; Jn 11,45–53)
1Bilo je dva dni pred velikonočno večerjo in praznikom opresnikov. Véliki duhovniki in pismouki so iskali, kako bi ga z zvijačo prijeli in umorili. 2Rekli pa so: »Samo na praznik ne, da ne bo nastal nemir med ljudmi.«
Žena v Betániji mazili Jezusa
(Mt 26,6–13; Jn 12,1–8)
3Ko je bil v Betániji in sedèl pri mizi v hiši Simona Gobavca, je prišla žena z alabastrno posodico dišečega olja iz pristne narde. Strla je posodico in ga izlila na njegovo glavo. 4Nekateri pa so bili nejevoljni in so govorili med seboj: »Čemú ta potrata dišečega mazila? 5Saj bi ga lahko prodali za več kot tristo denarjev in dali ubogim!« In hudovali so se nanjo. 6Jezus pa jim je rekel: »Pustite jo! Kaj ji delate težave? Dobro delo mi je storila. 7Reveže imate namreč vedno med seboj, in kadar hočete, jim lahko dobro storite, mene pa nimate vedno. 8Kar je mogla, je storila. Že vnaprej mi je mazilila telo za pogreb. 9Resnično vam povem: kjerkoli po svetu bodo oznanjali ta evangelij, bodo pripovedovali tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.«
Juda se dogovori, da bo Jezusa izdal
(Mt 26,14–16; Lk 22,3–6)
10Tedaj je Juda Iškarijót, eden izmed dvanajsterih, šel k vélikim duhovnikom, da bi jim ga izdal. 11Ko so za to slišali, so se razveselili in obljubili, da mu bodo dali denarja. In iskal je ugodno priložnost, da bi jim ga izročil.
Velikonočna večerja z učenci
(Mt 26,17–25; Lk 22,7–14.21–23; Jn 13,21–30)
12Prvi dan opresnikov, ko so klali velikonočno jagnje, so mu rekli njegovi učenci: »Kam hočeš, da gremo in ti pripravimo velikonočno večerjo?« 13Tedaj pošlje dva izmed učencev in jima reče: »Pojdita v mesto in prišel vama bo nasproti moški, ki bo nosil vrč vode. Pojdita za njim 14in tam, kjer bo vstopil, recita hišnemu gospodarju: ‘Učitelj sprašuje: kje je moj prostor, kjer bi jedel velikonočno jagnje s svojimi učenci?’ 15In pokazal vama bo v nadstropju veliko jedilnico, opremljeno in pripravljeno; tam poskrbita za nas.« 16Učenca sta odšla. Prišla sta v mesto in našla, kakor jima je bil povedal, in sta pripravila velikonočno večerjo. 17Ko se je zvečerilo, je prišel z dvanajsterimi. 18In ko so sedeli pri mizi in jedli, je Jezus rekel: »Resnično vam povem: eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« 19Prevzela jih je žalost in drug za drugim so ga spraševali: »Saj menda nisem jaz?« 20On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih, ki z menoj pomaka v skledo. 21Sin človekov sicer odhaja, kakor je o njem pisano, toda gorje tistemu človeku, ki bo izdal Sina človekovega. Bolje bi bilo zanj, da bi se ne bil rodil.«
Postavitev evharistije
(Mt 26,26–30; Lk 22,15–20; 1 Kor 11,23–25)
22Medtem ko so jedli, je vzel kruh, zmolil nad njim blagoslov, ga razlomil, jim ga dal in rekel: »Vzemite, to je moje telo.« 23Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so iz njega pili. 24Rekel jim je: »To je moja kri, kri zaveze, ki se preliva za mnoge. 25Resnično vam povem: ne bom več pil od sadu vinske trte do tistega dne, ko bom novega pil v božjem kraljestvu.« 26Ko so odpeli zahvalno pesem, so odšli proti Oljski gori.
Jezus napove, da ga bo Peter zatajil
(Mt 26,31–35; Lk 22,31–34; Jn 13,36–38)
27In Jezus jim reče: »Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je:
‘Udaril bom pastirja
in ovce se bodo razkropile.’
28Toda po svojem vstajenju pojdem pred vami v Galilejo.« 29Peter pa mu je rekel: »Tudi če se vsi pohujšajo, jaz se ne bom.« 30Jezus mu odvrne: »Resnično ti povem: preden bo petelin nocoj, to noč, dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.« 31On pa je še kar naprej govoril: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, ne, ne bom te zatajil.« Podobno so govorili tudi vsi drugi.
Jezus na vrtu Getsémani
(Mt 26,36–46; Lk 22,39–46)
32Medtem pridejo na pristavo, ki se imenuje Getsémani, in reče svojim učencem: »Sedíte tukaj, dokler bom molil!« 33S seboj vzame Petra, Jakoba in Janeza in se začne tresti in od groze trepetati. 34Reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!« 35In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. 36Govoril je: »Aba! Oče, vse ti je mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!« 37Nato se vrne in vidi, da spijo. Petru reče: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden? 38Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.« 39Spet je odšel in molil z istimi besedami. 40Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo. Zelo se jim je dremalo in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili. 41Še tretjič pride in jim reče: »Še vedno spite in počivate? Dosti je! Ura je prišla. Zdaj izročajo Sina človekovega v roke grešnikom. 42Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec je že blizu.«
Jezusa primejo
(Mt 26,47–56; Lk 22,47–53; Jn 18,3–12)
43In takoj, ko je še govoril, se je pojavil Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica z meči in koli, ki so jo poslali véliki duhovniki in starešine. 44Izdajalec jim je dal znamenje, češ: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga previdno odpeljite.« 45Ko je prišel, je takoj stopil k njemu in rekel: »Učitelj!« in ga je poljubil. 46Oni pa so stegnili roke po njem in ga prijeli. 47Eden izmed zraven stoječih je izdrl meč, mahnil po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho. 48Tedaj jim je Jezus rekel: »Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me prijeli. 49Dan na dan sem učil pri vas v templju in me niste prijeli, vendar naj se spolnijo knjige Svetega pisma.« 50In vsi so ga zapustili in zbežali.
Neki mladenič gre za njim
51Neki mladenič je šel za njim. Ogrnjen je bil samo z rjuho. Zgrabili so ga, 52on pa je pustil rjuho in nag pobegnil.
Jezus pred vélikim zborom
(Mt 26,57–68; Lk 22,54–55.63–71; Jn 18,13–14.19–24)
53Jezusa so odpeljali k vélikemu duhovniku, tam so se zbrali vsi véliki duhovniki, starešine in pismouki. 54Peter pa je šel od daleč za njim prav na dvorišče hiše vélikega duhovnika. Sedèl je s služabniki vélikega duhovnika in se pri ognju grel. 55Véliki duhovniki in ves véliki zbor pa so iskali pričevanje zoper Jezusa, da bi ga usmrtili, vendar ga niso mogli najti. 56Veliko jih je namreč po krivem pričalo proti njemu, toda njihove izjave se niso ujemale. 57Nato jih je nekaj nastopilo in takole lažnivo pričalo zoper njega: 58»Mi smo ga slišali, ko je rekel: ‘Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in v treh dneh zgradil drugega, ki ne bo narejen z rokami.’« 59A tudi v tem se njihovo pričevanje ni ujemalo. 60Tedaj je vstal véliki duhovnik in vpričo vseh vprašal Jezusa: »Nič ne odgovoriš? Kaj je to, kar pričajo proti tebi?« 61On pa je molčal in ni nič odgovoril. Véliki duhovnik ga je znova vprašal: »Si ti Kristus, Sin Blagoslovljenega?« 62Jezus pa mu je rekel: »Jaz sem.
Videli pa boste Sina človekovega
sedeti na desnici Vsemogočnega
in priti z oblaki neba.«
63Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svojo obleko in rekel: »Kaj potrebujemo še prič? 64Bogokletje ste slišali. Kaj se vam zdi?« Vsi so ga obsodili, da zasluži smrt. 65Tedaj so začeli nekateri pljuvati vanj, mu zakrivali obraz in ga tolkli s pestmi ter govorili: »Prerokuj!« Tudi služabniki so ga bíli po obrazu.
Peter zataji Jezusa
(Mt 26,69–75; Lk 22,56–62; Jn 18,15–18.25–27)
66Ko je bil Peter spodaj na dvorišču, je prišla ena izmed dekel vélikega duhovnika. 67Ko zagleda Petra, da se greje pri ognju, ga premeri z očmi in reče: »Tudi ti si bil s tem Nazaréčanom, z Jezusom.« 68On pa je tajil: »Ne vem in ne razumem, kaj govoriš.« Nato se je umaknil ven proti veži in petelin je zapel. 69Ko ga je dekla opazila, je spet začela govoriti okoli stoječim: »Ta je izmed njih.« 70On pa je spet tajil. Kmalu nato so zraven stoječi Petru spet rekli: »Res si izmed njih, saj si vendar Galilejec.« 71On pa se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka, o katerem govorite.« 72Tisti hip je petelin drugič zapel in Peter se je spomnil besede, ki mu jo je bil Jezus rekel: »Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil,« in je planil v jok.

Currently Selected:

Marko 14: JUB

ማድመቅ

Share

Copy

None

ያደመቋቸው ምንባቦች በሁሉም መሣሪያዎችዎ ላይ እንዲቀመጡ ይፈልጋሉ? ይመዝገቡ ወይም ይግቡ