Luka 23
23
Jezus pred Pilatom
(Mt 27,1–2.11–14; Mr 15,1–5; Jn 18,28–38)
1Vzdignila se je vsa množica in ga peljala k Pilatu. 2Začeli so ga tožiti: »Tega smo zalotili, da hujska naš narod in brani cesarju dajati davke ter pravi, da je Mesija, kralj.« 3Pilat ga je vprašal: »Ti si judovski kralj?« Odgovoril mu je: »Ti tako praviš.« 4Pilat je rekel vélikim duhovnikom in množici: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.« 5Oni pa so še bolj pritiskali in vpili: »Ljudi hujska, ko uči po vsej Judeji, od Galileje, kjer je začel, pa do sèm.«
Jezus pred Heródom
6Ko je Pilat to slišal, je vprašal, ali je ta človek Galilejec. 7In ko je zvedel, da je izpod Heródove oblasti, ga je poslal k Heródu, ki se je tiste dni tudi mudil v Jeruzalemu. 8Ko je Heród zagledal Jezusa, se je zelo razveselil. Že zdavnaj ga je želel videti, ker je slišal o njem. Pričakoval je, da ga bo videl narediti kak čudež. 9Zastavil mu je veliko vprašanj, Jezus pa mu ni nič odgovoril. 10Véliki duhovniki in pismouki, ki so stali zraven, so ga hudo tožili. 11Heród ga je s svojimi vojaki vred zasramoval, ga v posmeh ogrnil z belo haljo in poslal nazaj k Pilatu. 12Tisti dan sta Heród in Pilat postala prijatelja, prej sta se namreč sovražila.
Jezusa obsodijo na smrt
(Mt 27,15–26; Mr 15,6–15; Jn 18,39–19,16)
13Pilat je sklical vélike duhovnike, narodne voditelje in ljudstvo 14ter jim rekel: »Pripeljali ste mi tega človeka, češ da hujska ljudstvo, jaz pa sem ga vpričo vas zaslišal in nisem našel na njem nobene krivde v stvareh, zaradi katerih ga tožite. 15Tudi Heród jè ni našel, ker ga je poslal nazaj k nam. Poglejte, nič takega ni storil, da bi zaslužil smrt. 16Dal ga bom pretepsti in ga nato izpustil.« 17#Nekateri rkp. dodajajo v. 17: Ob vsakem prazniku pa jim je moral nekoga izpustiti. 18Tedaj so vsi hkrati zavpili: »Proč s tem! Izpústi nam Barába!« 19Ta je bil namreč v ječi zaradi upora, ki je nastal v mestu, in zaradi uboja. 20Pilat jih je znova nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti. 21Oni pa so kar naprej vpili: »Križaj ga! Križaj ga!« 22Še tretjič jih je vprašal: »Kaj je vendar hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. Dal ga bom pretepsti in ga nato izpustil.« 23Oni pa so še vedno na ves glas kričali in zahtevali, naj ga križa. Njihovo vpitje je postajalo čedalje glasnejše. 24Pilat je razsodil, naj se ugodi njihovi zahtevi. 25Izpustil je tistega, ki je bil zaradi upora in uboja v ječi in so ga zahtevali; Jezusa pa je izročil njihovi volji.
Jezusa križajo
(Mt 27,32–44; Mr 15,21–32; Jn 19,17–27)
26Ko so ga odvedli, so prijeli Simona iz Ciréne, ki je prihajal s polja, in mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom. 27Za njim je šla velika množica, tudi žená, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega. 28Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, marveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki! 29Prišli bodo namreč dnevi, ob katerih poreko: ‘Blagor nerodovitnim, in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!’ 30Takrat bodo začeli govoriti goram:
‘Pádite na nas!’
in gričem:
‘Pokrijte nas!’
31Zakaj, če delajo takó z zelenim lesom, kaj se bo zgodilo šele s suhim?«
32Gnali pa so še dva druga, ki sta bila hudodelca, da bi ju z njim vred usmrtili. 33Ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici. 34Jezus je rekel: »Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Ko so si delili njegova oblačila, so zanja žrebali. 35Ljudstvo pa je stalo zraven in gledalo. Celó narodni voditelji so se norčevali iz njega in govorili: »Druge je rešil, naj reši sam sebe, če je božji Maziljenec in Izvoljenec.« 36Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. 37Govorili so: »Če si judovski kralj, reši sam sebe.« 38Nad njim pa je bil napis: »To je judovski kralj.«
39Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, se mu je rogal in govoril: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« 40Drugi pa se je oglasil in ga svaril: »Kako da se ne bojiš Boga, ko te je doletela enaka obsodba? 41Za naju je to pravično, saj je primerno temu, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« 42Nato je rekel: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« 43In odgovoril mu je: »Resnično ti povem: še danes boš z menoj v raju.«
Jezusova smrt
(Mt 27,45–56; Mr 15,33–41; Jn 19,28–30)
44Bilo je že okrog šeste ure, ko je nastala tema po vsej deželi, in je bilo temno do devete ure, 45ker sonce ni dajalo svetlobe. Zagrinjalo v templju se je pretrgalo po sredi. 46Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to izrekel, je izdihnil. 47Ko je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.« 48In vsi ljudje, ki so se zbrali, da bi gledali, in so videli, kaj se je zgodilo, so se nazaj grede trkali na prsi. 49Vsi njegovi znanci pa so stali daleč proč; tudi žene, ki so ga spremljale od Galileje sèm, so stale tam in to opazovale.
Jezusov pogreb
(Mt 27,57–61; Mr 15,42–47; Jn 19,38–42)
50Prišel je tudi mož, ki mu je bilo ime Jožef. Bil je član vélikega zbora, dober in pravičen človek, 51ki ni soglašal z njihovim sklepom in ravnanjem. Doma je bil iz judovskega mesta Arimatéje in je pričakoval božje kraljestvo. 52Stopil je k Pilatu in prosil za Jezusovo telo. 53In snel ga je s križa, ga zavil v platneno rjuho in položil v grob, izdolben v skalo, kamor ni bil še nihče položen. 54To je bilo na dan pripravljanja in sobota se je bližala. 55Žene, ki so prišle z Jezusom iz Galileje, so Jožefa spremile h grobu. Ogledale so si grob in kako je bilo telo položeno vanj. 56Nato so se vrnile ter pripravile dišav in mire. V soboto pa so po zapovedi počivale.
Currently Selected:
Luka 23: JUB
ማድመቅ
Share
Copy
ያደመቋቸው ምንባቦች በሁሉም መሣሪያዎችዎ ላይ እንዲቀመጡ ይፈልጋሉ? ይመዝገቡ ወይም ይግቡ
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
