Gewilde Bybelverse vanaf Mátaj 6

Deel

Iščite pa prvo králevstvo Bože, i pravico njegovo; i eta vsa se vám privržejo.

Ne skrbte se záto na ütrášnji dén; ár ütrášnji dén se bode skrbo za svoja. Zadosta je dnévi hüdôba njegova.

Záto velím vám: ne skrbte se za žítek vaš, ka bodte jeli, i ka bodte pilí: niti za têlo vaše, ka bodte obláčali. Nej je žítek več, liki hrána, i têlo, liki oblečalo?

Ti pa, gda moliš, idi notri v kámro tvojo i doli zapri dveri tvoje, i moli Očo tvojega vu skrivnom, i Oča tvoj vidôči vu skrivnom, povrné ti vu očivosnom.

Záto vi etak molte: Oča naš, ki si vu nebésaj. Svéti se Imé Tvoje. Prídi Králevstvo Tvoje: bojdi vola Tvoja, kako je vu Nébi tak i na Zemli.

Krüha našega vsakdenéšnjega dáj nam ga dnes.

I odpüsti nám dugé naše, kako i mi odpüščamo dužníkom našim.

I nevpelaj nás vu sküšávanje: nego oslôbodi nás od hüdoga. Ár je tvoje Králevstvo, i môč, i dika na veke. Amen.

Ár, či odpüstíte lüdém prestoplenjé njihovo, odpüstí i vám Oča vaš nebeski.

Glédajte na ftice nebeske: one ne sêjajo, ni ne ženjajo, niti ne správlajo vu škegnje; i dönok Oča vaš nebeski njé hráni. Nê ste ví vnogo poglavitêši od njih?

Ne správlajte si kinče na zemli, gde je mol i erja skvari, i gde je tatjé podkopajo i vkrádnejo. Správlajte si pa kinče vu Nébi: gde je ni mol, ni erja ne skvari, i gde je tatjé ne podkopajo, niti je ne vkrádnejo. Ár, gde je kinč vaš, tam je i srce vaše.

Nišče nemre dvöma Gospôdoma slüžiti. Ár ali ednoga bode odürjávao, i toga drügoga lübo, ali se k ednomi pridrüži, i toga drügoga zavrže. Ne morete Bôgi slüžiti i mammoni.

Či pa trávo polsko, štera dnes jeste, a vütro se pa v péč vrže, Bôg tak obláča; nêli vás zvnôgim bole, maloverci?

Ti pa tak čini álmoštvo: naj nezna lêva tvoja, ka čini dêsna tvoja. Naj bode tvoje álmoštvo vu skrivnom mesti, i Oča tvoj, ki vidi vu skrivno, on ti povrné vu očivesnom.

Kebzüjte, álmoštvo vaše ne činte pred lüdmi; naj se od njih vidíte: drügači nájema nêmate pri Oči vašem, šteri je vu nebésaj.

Gda se pa postite: ne bojdte, liki skazlívci, žalostnoga obráza. Ár zgrdijo svoja lica: naj se vidijo od lüdi; kâ se postijo. Zaistino velím vam: kâ so vzeli nájem svoj. Ti pa, gda se postiš, namaži tvojo glavô, i líce tvoje muj. Naj se ne vídiš lüdém ka se postiš: nego Oči tvojemi, šteri je vu skrivnom: i Oča tvoj, ki vu skrivno gléda, povrné ti vu očivesnom.