Matej 12
12
1Potem je Jezus neko soboto prečkal zrelo žitno polje. Njegovi učenci so bili lačni, zato so začeli trgati klasje in jesti zrnje. 2To pa so opazili farizeji.
»Glejte, kaj delajo vaši učenci,« so ga takoj opozorili. »Tega se vendar ne sme, danes je sveti dan počitka!«
3»Ali niste brali v Svetem pismu,« je odvrnil Jezus, »kaj so storili kralj David in njegovi spremljevalci, ko so bili lačni? 4David je šel v Božje svetišče in skupaj z njimi jedel posvečeni kruh. Tega ne bi smel jesti niti on niti njegovi spremljevalci, ampak ga lahko jejo samo duhovniki.
5In ali niste brali Mojzesovega zakonika? Duhovniki vsako soboto delajo v templju in s tem prelamljajo predpise o sobotnem počitku, vendar jih nihče nima za prestopnike. 6Zagotavljam pa vam: zdaj je med vami nekaj pomembnejšega od templja.
7Sploh ne razumete, kaj govori Bog na temle mestu v Svetem pismu: ›Nočem obrednih žrtvovanj, temveč da ste dobri drug z drugim.‹
8Jaz, Človeško bitje, lahko odločam, kaj se v soboto sme in česa ne. Sem namreč njen Vladar.«
9Jezus je odšel v bližnjo sinagogo. 10Tam je bil neki moški z omrtvelo roko.
»Ali se sme v soboto zdraviti?« so farizeji vprašali Jezusa. Hoteli so ga obtožiti, da krši pravila o sobotnem počitku.
11»Recimo, da imate eno samo ovco,« jim je odgovoril Jezus, »in vam ta v soboto pade v jamo. Ali je ne boste potegnili ven? 12Človek pa je še toliko pomembnejši! Zato je v soboto dovoljeno biti dober do ljudi.«
13Nato se je obrnil k moškemu.
»Stegni roko,« mu je rekel.
Ta jo je stegnil in roka je bila spet zdrava, tako kot druga. 14Farizeji pa so odšli iz sinagoge in sklicali sestanek, kjer so začeli kovati načrte, kako bi dosegli Jezusovo usmrtitev.
15Jezus je zvedel, kaj načrtujejo farizeji, zato se je umaknil drugam. Z njim je šlo veliko ljudi in ozdravil je vse, ki so bili bolni. 16Toda strogo jim je ukazal, naj ne razglašajo, kdo je. 17S tem se je uresničila Božja obljuba, ki jo je zapisal prerok Izaija:
18»Prihaja moj služabnik, ki sem ga posebej izbral,
moj ljubljenec, s katerim sem zelo zadovoljen.
Dal mu bom svojega Duha
in vsemu svetu bo razglasil, kaj je prav.
19Z nikomer se ne bo prepiral,
nikjer ne bo delal hrupa,
do nikogar ne bo nasilen.
20Potrpežljiv bo s slabotnimi,
skrbel bo za ranjene duše.
Potem bo zavladal nad vsem svetom
in povsod uveljavil, kar je prav.
21Po njem bodo hrepenela tudi brezbožna ljudstva.«
22K Jezusu so pripeljali slepega in nemega moškega, ki je bil pod oblastjo demona. Jezus ga je ozdravil, tako da je človek spet lahko videl in govoril. 23Ljudje so bili vsi iz sebe od navdušenja.
»Res,« so se spraševali, »kaj če je Jezus Mesija, obljubljeni naslednik velikega kralja Davida?«
24To so slišali tudi nekateri farizeji.
»Tale Jezus lahko izganja demone samo zato,« so nasprotovali, »ker dobiva moč od Belcebuba, njihovega poglavarja.«
25Jezus je vedel, kaj razmišljajo, zato jih je nagovoril:
»Vsaka država, ki je v vojni sama s sabo, je obsojena na propad. In če je kakšna dinastija ali mesto v notranjih sporih, ga bo kmalu konec. 26Vi pa trdite, da se Satan bojuje proti svojim lastnim demonom. To pomeni, da je njegova vladavina v sporu sama s sabo in nikakor ne bo preživela.
27Obtožujete me, da z Belcebubovo pomočjo izganjam demone. Prav. Kako jih potem izganjajo vaši eksorcisti, ki počnejo isto? Oni sami dokazujejo vašo zmoto. 28Če pa jaz izganjam demone z močjo Svetega Duha, je to dokaz, da se je tukaj in zdaj že začela Božja vladavina.
29Pomislite: če želite vdreti v hišo kakšnega silaka in ga oropati, ga morate najprej zvezati, ali ne? Šele potem mu lahko poberete vse.
30Ne morete ostati nevtralni,« je nadaljeval Jezus. »Ali ste na moji strani ali pa na Satanovi. Če mi ne pomagate pri zbiranju učencev, povzročate, da se oddaljujejo od mene.
31-32Zagotavljam vam: ljudem bodo lahko oproščeni še tako hudi grehi in žalitve Boga. In kdor sramoti mene, Človeško bitje, mu bo to lahko oproščeno. Če pa kdo govori objestne žalitve proti Svetemu Duhu, bo kaznovan brez pomilostitve. Ne, ta greh mu ne bo odpuščen niti zdaj, v tem času, niti v dobi, ki prihaja.
33Dobra drevesa dajejo dobre sadeže, slaba pa slabe. Prav sadeži namreč povejo, kakšno je drevo. 34-35Podobno je z ljudmi: to, kar prekipeva v tebi, prihaja na dan v tvojih besedah. Dober človek ima v sebi zakladnico dobrega, zato kar naprej govori dobre stvari. Hudobnež pa zaradi hudobnosti, ki je nakopičena v njem, okrog sebe širi samo hudobijo. Golazen pokvarjena! Vaše strupene besede kažejo, kako ste hudobni! Za nič dobrega niste!
36Opozarjam vas: prihaja velika Božja sodba, kjer boste morali odgovarjati za vsako slabo, neumestno besedo, ki ste jo izrekli. 37Prav to bo namreč sodni kriterij – za nedolžne ali za krive boste spoznani glede na svoje besede.«
38»Gospod učitelj,« so se na vse to odzvali nekateri razlagalci Božjih zakonov in farizeji, »pokazati morate kakšno posebno božansko znamenje, ki bo potrdilo vašo verodostojnost.«
39»Kako pokvarjena je današnja družba!« jim je ostro odvrnil Jezus. »Izneverili ste se Bogu, zato kar naprej zahtevate nekakšno posebno znamenje, da bi mi verjeli. Toda Bog vam ne bo dal znamenja – razen nečesa podobnega, kar se je zgodilo preroku Jonu. 40Jona je prebil tri dni in tri noči v trebuhu morske pošasti, Človeško bitje pa bo tri dni in tri noči v globočinah zemlje. 41Na dan velike sodbe bodo spregovorili meščani Niniv in dokazali vašo krivdo ter krivdo vse sedanje družbe. Ko jim je prerok Jona razglasil Božje sporočilo, so ga poslušali in spremenili svoje življenje. Tukaj pa je nekdo, ki je pomembnejši od Jona. 42Pojavila se bo tudi vladarica južnih dežel in zapečatila obsodbo sedanjih ljudi. Pripotovala je namreč iz najbolj oddaljenih krajev, da bi slišala modre besede kralja Salomona. Tu pa je nekdo, ki je pomembnejši od Salomona.
43Ko hudobni duh zapusti človeka,« je nadaljeval Jezus, »tava po suhih puščavskih krajih in si išče počivališče. Ker ga ne najde, 44si reče: ›Vrnil se bom v svoje domovanje, ki sem ga zapustil.‹ Ko prispe, ugotovi, da je dom počiščen in lepo urejen, pa tudi prazen. 45Zato gre iskat sedem drugih demonov, še zlobnejših od sebe. Skupaj se vrnejo in se tam naselijo. Nazadnje je torej s tem človekom še slabše, kot je bilo na začetku. Poslušajte me,« je zaključil Jezus, »tako se bo zgodilo tudi s to pokvarjeno družbo!«
46Medtem ko je Jezus govoril ljudem, se je tam pojavila njegova mati skupaj z njegovimi brati. Stali so zunaj pred hišo in hoteli, naj Jezus pride ven, da se z njim pogovorijo.
47»Gospod učitelj,« je nekdo zaklical Jezusu, »tam zunaj so vaša mati in vaši bratje. Hočejo govoriti z vami.«
48»Kdo je moja mati?« mu je odvrnil Jezus. »In kdo so moji bratje?« 49Pokazal je na svoje učence in rekel: »Ti ljudje so mi mati in bratje. 50Moji bratje in sestre in tudi moja mati so dejansko tisti, ki delajo, kar hoče moj nebeški Oče.«
Okuqokiwe okwamanje:
Matej 12: ŽJ
Qhakambisa
Dlulisela
Kopisha
Ufuna ukuthi okuvelele kwakho kugcinwe kuwo wonke amadivayisi akho? Bhalisa noma ngena ngemvume
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
