Tuk 24
24
Kuën Ay-dhɛk kɛ ciek
1Täämɛ A-bɛ-ram cɛ kua̱ wut mi ci dɔŋ ɛlɔ̱ŋ, kä ci Kuoth Nhial ɛ poth rɛy lätnikɛ diaal. 2Ɛ jɛn cuɛ ram in di̱t ni jɛn nhiam la̱a̱tnikɛ cu jiök i̱, “Thak juäkdä kɛ tetdu, 3ala nyuuth ɛn ɣöö bi rɔ yac kɛ ciöt Kuoth Nhial min cak nhial kɛnɛ piny ɛn ɣöö /ci gatdä bi go̱r ciek rɛy nyieet ji̱ Kɛ-naan ti ciëŋä kɛɛl kɛ kɛ ti. 4Kä duundɛ ɣöö bi wä ro̱o̱l diëëthnikä kä bi gatdä ni Ay-dhɛk wä guec ciek rɛy ji̱ maarädä.” 5Kä cu läätɛ jɛ thi̱ec i̱, “Kä bɛ te i̱di mi wä nyam ɛmɔ ben wä lo̱k kɛɛl kɛ ɣä? Ɛn wa̱nɔ dëë gatdu bëë, kä dëë jɛ cu naŋ ro̱o̱l ëë bi̱i̱ thi̱n?” 6Kä cu A-bɛ-ram ɛ loc i̱, “Ŋäcni jɛ agɔaa ɛn ɣöö /ci gatdä bi loc ɛn wi̱ni! 7Jɛn Kuoth Nhial min la Kuoth puɔ̱rä, ɛ jɛn ram ëë jiɛɛc ɣä rɛy ciëŋ gua̱a̱ri kɛnɛ mun diëëthnikä, jɛn min ci ɣä la̱r ɣöö bɛ mun ɛmɛ ka̱m kuaykä, jɛn Kuoth ɛmɔ bɛ jääkdɛ jäk kä nhiamdu kɛ ɣöö bi gatdä wä go̱r ciek ɛn wi̱ni. 8Min te ni jɛn thi̱n, mi wä ciek ɛmɔ ben kɛ ji̱ kɛɛl wä lo̱k, ca ji̱ lony kä lam ɛmɛ, kä ɛ ni ɣöö /ci gatdä bi me̱t naŋ ɛn wi̱ni.” 9Ɛ jɛn, cu läät te̱tdɛ cu thaak ni juäk kua̱rɛ ni A-bɛ-ram kä cuɛ rɔ yac i̱ bɛ jɛ la̱t ce̱tnikɛ min cɛ lar.
10Ɛ jɛ nɔ, cu läät thɔ̱a̱rɔa̱a̱li kua̱rɛ ti jiath kɛl ka̱n, ti ca jio̱kiɛn thia̱ŋ kɛ muc diaal ti gööl, kä cuɛ ja̱lɛ cu cuɔ̱ŋ wi̱c ëë cieŋ Na-ɣor thi̱n rɛy rööl Mɛ-tho-po-ta-mia. 11Mëë cɛ cop cuɛ thɔ̱a̱rɔa̱a̱li jak kä tɔ̱ɔ̱c gekä jiɛw mi te jɔk wec, kɛ gua̱a̱th mi ce̱tkɛ kɛ thiaŋ, jɛn thaak in la bëë kɛ män jiɔam pi̱i̱ni. 12Cuɛ pal i̱, “Aɣ Kuoth Nhial, ɛ ji̱n Kuoth kua̱rä ni A-bɛ-ram, ku ɣä mal luäk lätädä ɛn walɛ, kä rɔm nhökdu min thil pe̱k min te kamädu yɛnɛ kuäärä ni A-bɛ-ram. 13Ɣän bä cuɔ̱ŋ wi̱i̱ jiɛw ɛn wanɛ, guäth in la nyi̱er wec ɛmɔ a bëë jiɔam pi̱i̱ni thi̱n. 14Malɛ nyoth ɛ ji̱n ɛn ɣöö mi wa̱a̱ nyal wä jiök i̱, ‘Nyam ɛ, malä jiöm pi̱ ti maathä kɛ bul pi̱i̱nidu,’ kä mi wëë jɛ wä loc i̱, ‘Mäthni kä bä thɔ̱a̱rɔa̱a̱liku jiöm pi̱ bä,’ jɛn nyam ɔ ɛ nyam in ci nyoth kɛ kui̱ jäŋädu ni Ay-dhɛk, kä bä cu ŋa̱c ɛn ɣöö ci nhökdu min thil pe̱k käp kamädu yɛnɛ kuäärä.” 15A /ke̱nɛ palɛ ni kuɛr piny, cu nyam mi cɔal i̱ Rɛ-bɛ-ka cop kɛ bul pi̱i̱ni mi te jiɛrɛ. Jɛn ɛ nya wutdä mi cɔal i̱ Bä-thu-ɛl mi mɔ gat Mil-ka min mɔ ciek Na-ɣor min mɔ däman A-bɛ-ram. 16Ɛ nyam mi jut mi di̱t maandɛ mi ke̱n me̱t tɔ̱ɔ̱c kɛ wut. Cuɛ wä wi̱i̱ jiɛw, cuɛ bul pi̱i̱nidɛ thiäŋ kä cuɛ rɔ ri̱et jɔk. 17Cu läät indaan ri̱i̱ŋ kä jɛ, kä cuɛ jɛ jiök i̱, “Kɛ kɔac lɔacdu ci ɣä mal lɛ moc pi̱ ti maathä rɛy buɔ̱l pi̱i̱nidu.” 18Cuɛ jɛ loc i̱, “Ɛpuc, kuäärä,” kä ni kä kɛɛl cuɛ bul ka̱p piny jiɛrɛ kä cuɛ jɛ jak kä mäth. 19Mëë ci wut ɛmɔ thuɔ̱k kɛ ma̱th, cu Rɛ-bɛ-ka jɛ jiök i̱, “Ɣän bä pi̱ wä jɔm kɛ kui̱ thɔ̱a̱rɔa̱a̱li amäni mi wäkɛ thuɔ̱k kɛ ma̱th ni kɛn diaal.” 20Ɛn wa̱nɔ, cuɛ duɔth pi̱i̱ni tin ci duɔth cu pɛ̈th kɛ tuŋ pa̱a̱ny ma̱th le̱e̱yni, kä cuɛ rɔ nyɔk kɛ riŋ wi̱i̱ jiɛw wëë pi̱ jɔm, kä cuɛ thɔ̱a̱rɔa̱a̱li wutdä ɛmɔ ma̱a̱th ni kɛn diaal. 21Ɛn guäth ɛmɔ ni kɛɛliw wut tëë gui̱c nya mɔ bitdä, guicɛ ɣöö mi ci Kuoth Nhial ja̱lɛ la̱th guäthdɛ.
22Mëë ci thɔ̱a̱rɔa̱a̱li thuɔ̱k kɛ ma̱th ni kɛn diaal, cu wut in daan tiɛl dääpä ka̱m raar kä cuɛ jɛ la̱th wuum nyaal, kä cuɛ te̱tkɛ moc kɛ ciik te̱tni dääpä da̱ŋ rɛw, 23cuɛ jɛ cu jiök i̱, “Nyaadä, ɛ ji̱n nya ŋa? Kä de̱rɛ tekɛ gua̱a̱th dhɔɔr guur mi dëëkɔ wä niɛɛn thi̱n ɛn wääri?” 24Cuɛ jɛ loc i̱, “Ɛ ɣän nya Bä-thu-ɛl gat Na-ɣor, man gua̱a̱r ɛ jɛn Mil-ka ciek Na-ɣor.” 25Kä cuɛ jiök bä i̱, “Kɔn bakɔ gua̱a̱th tɔ̱ɔ̱cä jek kɛ kui̱dun, amäni luaakda tëë kɛ gua̱a̱th mi bi thɔ̱a̱rɔa̱a̱liku wä niɛɛn thi̱n.” 26Ni ɛ wa̱nɔ, cu wut ɛmɔ rɔ ka̱m mua̱a̱l kä cuɛ Kuoth Nhial la̱r tɛ̈th lɔaac. 27Cuɛ wee i̱, “A liak tekɛ Kuoth Nhial min la Kuoth kua̱rä ni A-bɛ-ram, min ci nhökdɛ min thil pe̱k rɔam thi̱n kamädɛ kɛnɛ kuäärä, kɛ ɣöö cɛ ɣä bööth ɛ wir wir nikɛ dhɔr däman kua̱rä.”
28Cu nyam ɛmɔ cu riŋ dhɔr man kä cuɛ min ci tuɔɔk wä la̱t naath. 29Jɛn Rɛ-bɛ-ka tëë kɛ däman mi cɔal i̱ La-ban, cuɛ riŋ raar wëë kä wut ɛmɔ wi̱c jiɛw. 30Min cɛ tiɛl wuɔ̱m nɛn kɛnɛ ciik te̱tni nyiman, kä cɛ ruac in ci wut ɛ lat liŋ kɛ nyiman, cuɛ jɛ wä jek ɛn wi̱ni kɛɛl kɛnɛ thɔ̱a̱rɔa̱a̱likɛ. 31Cuɛ jɛ jiök i̱, “Ji̱n mi ca poth ɛ Kuoth Nhial, ɛŋu mi cuŋi raar? Bër, wanɛ cieŋ. Ɣän cä due̱lu rial ikä amäni gua̱a̱th kɛ kui̱ thɔ̱a̱rɔa̱a̱li.” 32Cu La-ban ɛ nööŋ cieŋ, kä cuɛ kuakiɛn luɔny piny jio̱kni thɔ̱a̱rɔa̱a̱li kä cuɛ kɛ moc wal. Cuɛ wut ɛmɔ cu nöŋ pi̱ ti bɛ lak ni ciökɛ kɛ ciök nɛɛni tin bëë kɛ jɛ kɛɛl. 33Mëë ca mi̱eth nööŋ nhiam läätdä A-bɛ-ram, cuɛ wee i̱, “/Cä bi me̱t mi̱th a /ka̱n min no̱o̱ŋ ɣä ɛn wanɛ lat.” Cu La-ban ɛ cu jiök i̱, “Lat ɛ.” 34Cuɛ wee i̱, “Ɣän lapä läät A-bɛ-ram. 35Ci Kuoth Nhial kuäärä poth ɛlɔ̱ŋ kä cɛ moc ria̱ŋ mi di̱i̱t, kä cɛ jɛ moc det kɛ ɣɔ̱k kɛ ciɛk in bo̱r kɛnɛ da̱a̱p, la̱a̱t mään kɛ la̱a̱t wutni bä, thɔ̱a̱rɔa̱a̱li kɛnɛ muɔ̱li. 36Guäth ëë ci Thara ciek kua̱rä ni A-bɛ-ram dɔŋ, cuɛ kuäärä da̱p gat dhöl, ci gua̱n nyinkɛ diaal ka̱m jɛ. 37Ɛ jɛ nɔ, ci kuäärä ɣä cu jak kä yaacä rɔ jio̱kɛ ɣä i̱, ‘/Ci ciek gatdä bi go̱r rɛy nyieet Kɛ-naan ti ciëŋä kɛɛl kɛ kɛ ro̱o̱liɛn ɛ. 38Kä yac rɔ ɛn ɣöö bi wä ni kä ji̱ maarädä thok duëël gua̱a̱r kä bi gatdä cu wä go̱r ciek.’ 39Cua jɛ cu jiök i̱, ‘Dɔŋ /ci nyam ɛmɔ ben kɛɛl kɛ ɣä bi nhɔk.’ 40Kä cuɛ jɛ loc i̱, ‘Jɛn Kuoth Nhial ëë latdä nhiamdɛ ni wal bɛ jääkdɛ ja̱k kɛ ji̱ kɛɛl kä bɛ ji̱ lua̱k thi̱n, kɛ ɣöö inɔ bi gatdä cu wä go̱r ciek ni kä ji̱ thuɔk duëël gua̱a̱r. 41Kä kɛ kui̱ yäcä kamädan, ji̱n mi wi̱i̱ wä kä ji̱ maarädä kä /cikɛ bi mat kɛ ji̱, ɛn wa̱nɔ ba ji̱ lony kä ya̱c ɛmɔ.’ 42Ɛ jɛ nɔ, min cä ben wi̱i̱ jiɛw ɛn walɛ, cä pal i̱, ‘Lö Kuoth Nhial, Kuoth kua̱rä ni A-bɛ-ram, mi go̱o̱ri ni ɣöö /ci ja̱lä ɛmɛ bia baŋ, 43nɛnɛ ɣän cuɔ̱ŋä wi̱i̱ jiɛw ɛn wanɛ, kä a jɛ tekɛ nyam mi bëë jiɔam kɛ pi̱ ɛn wanɛ, kä bä jɛ jiök i̱, “Mocä pi̱ ti tɔt rɛy buɔ̱l pi̱i̱nidu,” 44mi wëë jɛ loc i̱, “Mäthni, kä bä thɔ̱a̱rɔa̱a̱liku lɛni jiöm pi̱ bä,” bi nyam ɛmɔ a ciek in ci Kuoth Nhial ɛ mëk gat kua̱rä ni A-bɛ-ram.’ 45Kä mëë ŋuɔtdä ɛ /ka̱n palä ni kuɛr piny, cu Rɛ-bɛ-ka ben raar kapɛ bul pi̱i̱nidɛ kɛ jiarɛ, kä cuɛ wä wi̱i̱ jiɛw kä cuɛ pi̱ jiɔam. Cua jɛ cu jiök i̱, ‘Malä moc pi̱ ti maathä.’ 46Cuɛ bul pi̱i̱nidɛ ka̱p piny ni kä kɛɛl kä cuɛ ɣä jiök i̱, ‘Mäthni kä bä thɔ̱a̱rɔa̱a̱liku ma̱a̱th bä,’ Ɛ jɛ nɔ, cua̱ cu maath, kä cuɛ le̱y tɔ̱tɔ̱ ma̱th. 47Cua jɛ thi̱ec i̱, ‘Ɛ ji̱n nya ŋa?’ Kä cuɛ ɣä loc i̱, ‘Ɛ ɣän nya wutdä mi cɔal i̱ Bä-thu-ɛl, gat Na-ɣor kɛnɛ Mil-ka.’ Ɛ jɛn, cua wumdɛ cu moc tiɛl kä cua te̱tkɛ moc kɛ ciik. 48Cua rɔ ka̱m mua̱a̱l a la̱rä Kuoth Nhial tɛ̈th lɔac, kä cua jɛ liak, jɛn Kuoth kua̱rä ni A-bɛ-ram, jɛn ram in ci ɣä bo̱th ni gɔaa kɛ duɔ̱ɔ̱p mi wir wir kɛ ɣöö bä nya däman kua̱rä ben jek ala ciek gatdä kua̱rä. 49Täämɛ, kua ben, larɛ jɛ mi bia nhök mi thil pe̱k kɛnɛ ciaŋ mi thuɔ̱k lät kä kuäärä. Kä mi /ciɛ jɛn, bä rɔ ca̱k gua̱a̱th dɔ̱diɛn.”
50Mëë ci La-ban kɛnɛ gua̱n ruacdɛ liŋ, cukɛ wee i̱, “Ɛ la̱t Kuoth Nhial ɛnɛ. Kɔn /cakɔ thokda bi luäŋ kɛ kue̱ŋ thi̱n. 51Ɛ jɛn Rɛ-bɛ-ka ɛnɔ, naŋɛ kä wër. A jɛ wa̱a̱ ciek gatdä kua̱ru ce̱tnikɛ min ci Kuoth Nhial ɛ lar.” 52Mëë ci läät A-bɛ-ram ruacdiɛn ɛmɔ liŋ, cuɛ wi̱cdɛ guɔ̱l piny kä cuɛ Kuoth Nhial liak. 53Ɛ jɛn, cuɛ kuak pua̱a̱ny ti ca täth kɛ ciɛk in bo̱r kɛnɛ da̱a̱p cu ka̱m raar, kɛ bieyni ti ruɔɔny, kä cuɛ kɛ ka̱m Rɛ-bɛ-ka. Kä man kɛnɛ däman Rɛ-bɛ-ka cua kɛ nöŋ muc bä. 54Ɛ jɛn, cukɛ cu mi̱th kä cukɛ maath kɛnɛ nɛɛkɛ. Cukɛ cu niɛɛn ɛ wi̱ni. Mëë cikɛ ke̱e̱r bakädɛ mëë ruɔ̱n, cu läät ɛmɔ wee i̱, “A luɔcä kä kuäärä.” 55Kä cu däman nyaal kɛnɛ man wee i̱, “A nyal tekɛ kɔ kɛɛl kɛ ni̱n ti tɔt, kä bɛ cu wä,” 56Cuɛ kɛ loc i̱, “/Cuarɛ ɣä gal. Nɛ̈nɛ jɛ, ci Kuoth Nhial ɣä la̱t agɔaa, a luɔcä kä kuäärä.” 57Cukɛ jɛ jiök i̱, “Cɔalnɛ nyal ba ben thi̱ec.” 58Mëë ca jɛ cɔl cukɛ jɛ thi̱ec i̱, “Bi wä kɛɛl kɛ jɛn wut ɛmɔ?” Kä cuɛ kɛ loc i̱, “Bä wä.” 59Ɛ jɛn, cu kɛn Rɛ-bɛ-ka cu jak kä wä kɛɛl kɛnɛ läät dhɔaariɛn mi ciek, cu läät A-bɛ-ram kɛnɛ ŋuɛ̈tnikɛ kɛ cu naŋ. 60Kä cu kɛ Rɛ-bɛ-ka poth i̱, “Nyada, bia̱ man nɛɛni ti bathdɔɔri ti thil pe̱k. Kä akɛ ka̱nkɛ röl ji̱ tɛ̈riɛn kɛ buɔ̱m.” 61Cu Rɛ-bɛ-ka kɛnɛ läätdɛ cu kɔt jio̱kni thɔ̱a̱rɔa̱a̱li kä cukɛ cu jiɛn kɛɛl kɛ wut ɛmɔ. Nɔmɔ ɛ jɛn na̱ŋ ëë naaŋkɛ ni Rɛ-bɛ-ka ɛ läät A-bɛ-ram.
62Täämɛ, Ay-dhɛk ciɛŋɛ ni kui̱ rööl Kɛ-naan in cɔal i̱ Nɛ-gɛb, kä ɛn gua̱a̱th ɛmɔ thie̱e̱kɛ kɛ Beer-laa-rɔy. 63Kɛ cäŋ kɛl kɛ thiaŋ cuɛ kac raar wëë ja̱l. Niɛ täämɛ cu thɔ̱a̱rɔa̱a̱li ti bëë, jɛ pärikä. 64Niɛ min ci Rɛ-bɛ-ka jɛ nɛn, cuɛ kac piny jɔk thɔ̱a̱rɔa̱a̱lɛ. 65Cuɛ läät A-bɛ-ram thi̱ec i̱, “Ɛŋa ɛn wut ɛ jäl rɛy kakä mɔ, mɔ bëë kä kɔn ɔ?” Cuɛ jɛ loc i̱, “Ɛ jɛn kuäärä.” Ɛn wa̱nɔ cu Rɛ-bɛ-ka kuɛr bieydɛ ka̱n kä cuɛ rɔ kuɔ̱m piny kɛ jɛ. 66Kä mëë cikɛ nyuur, cu läät ɛmɔ Ay-dhɛk la̱t tëë diaal tëë cɛ wä la̱t. 67Ɛ jɛn cu Ay-dhɛk Rɛ-bɛ-ka cu naŋ kɛmɛkädɛ, cuɛ cua̱ ciekdɛ, cuɛ jɛ nhɔk. Cu Ay-dhɛk lɔcdɛ cu tɛth inɔ kɛ kɔr li̱eth man ni Thara.
Nuer Bible © Bible Society in South Sudan 1998,2012.