Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Non Drama

Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Drama

<div class="version vid2319 iso6393slv" data-vid="2319" data-iso6393="slv">
 <div class="book bkJHN">
 <div class="chapter ch8" data-usfm="JHN.8">
 <div class="label">8</div><div class="p"> 1Jezus pa je krenil proti Oljski gori. 2Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je s&#233;del in jih u&#269;il. 3Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali &#382;eno, ki so jo zalotili pri pre&#353;u&#353;tvovanju. Postavili so jo v sredo 4in mu rekli: &#187;U&#269;itelj, tole &#382;eno smo zasa&#269;ili v pre&#353;u&#353;tvovanju. 5Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti pravi&#353;?&#171; 6To so govorili, ker so ga preizku&#353;ali, da bi ga mogli to&#382;iti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. 7Ko pa so ga kar naprej spra&#353;evali, se je vzravnal in jim rekel: &#187;Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vr&#382;e kamen vanjo.&#171; 8Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. 9Ko so to sli&#353;ali, so drug za drugim odhajali, od najstarej&#353;ih dalje. In ostal je sam in &#382;ena v sredi. 10Jezus se je vzravnal in ji rekel: &#187;Kje so, &#382;ena? Te ni nih&#269;e obsodil?&#171; 11Rekla je: &#187;Nih&#269;e, Gospod.&#171; In Jezus ji je dejal: &#187;Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gr&#233;&#353;i ve&#269;!&#171;#Vrstice 7,53&#8211;8,11 manjkajo v mnogih rkp.; nekateri rkp. jih postavljajo za 7,36 ali za 21,25 ali za Lk 21,38.</div><div class="s1">Jezus je lu&#269; sveta</div><div class="p"> 12Spet jim je Jezus spregovoril: &#187;Jaz sem lu&#269; sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temve&#269; bo imel lu&#269; &#382;ivljenja.&#171; 13Farizeji so mu tedaj rekli: &#187;Ti pri&#269;uje&#353; o sebi. Tvoje pri&#269;evanje ni resni&#269;no.&#171; 14Jezus je odgovoril in jim rekel: &#187;Tudi &#269;e jaz pri&#269;ujem o sebi, je moje pri&#269;evanje resni&#269;no, ker vem, od kod sem pri&#353;el in kam grem. Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. 15Vi sodite po mesu,#Tj. po &#269;love&#353;kih merilih. jaz ne sodim nikogar. 16&#268;e pa sodim jaz, je moja sodba resni&#269;na, ker nisem sam, temve&#269; sva jaz in O&#269;e,#Razli&#269;ica Tisti. ki me je poslal. 17Tudi v va&#353;i postavi je zapisano, da je pri&#269;evanje dveh ljudi resni&#269;no. 18Jaz sem, ki pri&#269;ujem o sebi, in O&#269;e, ki me je poslal, pri&#269;uje o meni.&#171; 19Tedaj so mu govorili: &#187;Kje je tvoj O&#269;e?&#171; Jezus je odgovoril: &#187;Ne poznate ne mene ne mojega O&#269;eta. &#268;e bi poznali mene, bi poznali tudi mojega O&#269;eta.&#171; 20Te besede je spregovoril pri zakladnici, ko je u&#269;il v templju. In nih&#269;e ga ni prijel, ker &#353;e ni pri&#353;la njegova ura.</div><div class="s1">Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti</div><div class="p"> 21Jezus jim je spet rekel: &#187;Jaz odhajam in iskali me boste, in umrli boste v svojem grehu. Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.&#171; 22Judje so tedaj govorili: &#187;Si bo mar vzel &#382;ivljenje, da pravi: &#8250;Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.&#8249;&#171; 23In govoril jim je: &#187;Vi ste od spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta. 24Zato sem vam rekel: &#8250;Umrli boste v svojih grehih.&#8249; &#268;e namre&#269; ne boste verovali, da jaz sem,#Ali da sem jaz; prim. v.&#160;58. boste umrli v svojih grehih.&#171; 25Tedaj so mu govorili: &#187;Kdo si ti?&#171; Jezus jim je rekel: &#187;To, kar vam govorim od za&#269;etka.#Ali Kako, da vam sploh govorim? 26Mnogo imam o vas govoriti in soditi. Toda tisti, ki me je poslal, je resni&#269;en, in kar sli&#353;im od njega, to govorim svetu.&#171; 27Vendar niso spoznali, da jim je govoril o O&#269;etu. 28Jezus jim je tedaj rekel: &#187;Ko boste povzdignili Sina &#269;lovekovega, boste spoznali, da jaz sem#Ali da sem jaz; prim. v.&#160;58. in da ni&#269;esar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je nau&#269;il O&#269;e. 29On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, kajti jaz vedno delam to, kar je v&#353;e&#269; njemu.&#171; 30Ko je to govoril, so mnogi za&#269;eli verovati vanj.</div><div class="s1">Resnica vas bo osvobodila</div><div class="p"> 31Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: &#187;&#268;e ostanete v moji besedi, ste resni&#269;no moji u&#269;enci. 32In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.&#171; 33Odgovorili so mu: &#187;Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur su&#382;nji; kako pravi&#353; ti: &#8250;Postali boste svobodni.&#8249;&#171; 34Jezus jim je odgovoril: &#187;Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je su&#382;enj greha. 35Su&#382;enj pa ne ostane pri hi&#353;i za vekomaj; sin ostane vekomaj. 36&#268;e vas torej Sin osvobodi, boste resni&#269;no svobodni. 37Vem, da ste Abrahamovi potomci, in vendar me sku&#353;ate umoriti, ker za mojo besedo v vas ni prostora. 38Jaz govorim, kar sem videl pri O&#269;etu, vi pa delate, kar ste sli&#353;ali pri svojem o&#269;etu.&#171;</div><div class="s1">Hudi&#269;a imate za o&#269;eta</div><div class="p"> 39Odgovorili so in mu rekli: &#187;Na&#353; o&#269;e je Abraham.&#171; Jezus pa jim je dejal: &#187;&#268;e bi bili Abrahamovi otroci, bi opravljali#Razli&#269;ica delajte. Abrahamova dela. 40Zdaj pa me ho&#269;ete umoriti, &#269;loveka, ki sem vam povedal resnico, katero sem sli&#353;al od Boga. &#268;esa takega Abraham ni storil. 41Vi opravljate dela svojega o&#269;eta.&#171; Tedaj so mu rekli: &#187;Mi se nismo rodili iz pre&#353;u&#353;tva; enega o&#269;eta imamo: Boga.&#171; 42Jezus jim je dejal: &#187;&#268;e bi bil Bog va&#353; O&#269;e, bi me ljubili, ker sem iz Boga iz&#353;el in pri&#353;el. Nisem pri&#353;el sam od sebe, temve&#269; me je on poslal. 43Zakaj ne razumete mojega govorjenja? Ker ne zmorete poslu&#353;ati moje besede. 44Vi pa ste od svojega o&#269;eta, hudi&#269;a, in ho&#269;ete uresni&#269;evati njegove &#382;elje. On je bil od za&#269;etka morilec ljudi in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori la&#382;, govori iz svojega, ker je la&#382;nivec in o&#269;e la&#382;i. 45Toda ker govorim resnico, mi ne verjamete. 46Kdo izmed vas mi more dokazati greh? &#268;e govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? 47Kdor je iz Boga, poslu&#353;a Bo&#382;je besede. Vi jih zato ne poslu&#353;ate, ker niste iz Boga.&#171;</div><div class="s1">Jezus je bil, preden se je rodil Abraham</div><div class="p"> 48Judje so odgovorili in mu rekli: &#187;Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da ima&#353; demona?&#171; 49Jezus je odvrnil: &#187;Jaz nimam demona, ampak &#269;astim svojega O&#269;eta, vi pa me sramotite. 50Jaz ne i&#353;&#269;em svoje slave; je pa nekdo, ki jo i&#353;&#269;e in sodi. 51Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: Kdor se dr&#382;i moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.&#171; 52Judje so mu torej rekli: &#187;Zdaj smo spoznali, da ima&#353; demona. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa pravi&#353;: &#8250;Kdor se dr&#382;i moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.&#8249; 53Si mar ti ve&#269;ji kot na&#353; o&#269;e Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Koga se dela&#353;?&#171; 54Jezus je odgovoril: &#187;&#268;e jaz poveli&#269;ujem sebe, moja slava ni ni&#269;. Moj O&#269;e je, ki me poveli&#269;uje, on, o katerem vi pravite: &#8250;Na&#353; Bog je.&#8249; 55Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil la&#382;nivec, podoben vam, toda poznam ga in se dr&#382;im njegove besede. 56Va&#353; o&#269;e Abraham se je vzradostil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se razveselil.&#171; 57Judje so mu tedaj rekli: &#187;&#352;e petdeset let nima&#353; in si videl Abrahama?&#171;#Razli&#269;ica in je Abraham videl tebe. 58Jezus jim je dejal: &#187;Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem.&#171; 59Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in od&#353;el iz templja.</div>
 </div>
 </div>
</div>

SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Jezus pa je krenil proti Oljski gori. Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

Spet jim je Jezus spregovoril: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.« Farizeji so mu tedaj rekli: »Ti pričuješ o sebi. Tvoje pričevanje ni resnično.« Jezus je odgovoril in jim rekel: »Tudi če jaz pričujem o sebi, je moje pričevanje resnično, ker vem, od kod sem prišel in kam grem. Vi pa ne veste, od kod prihajam in kam grem. Vi sodite po mesu, jaz ne sodim nikogar. Če pa sodim jaz, je moja sodba resnična, ker nisem sam, temveč sva jaz in Oče, ki me je poslal. Tudi v vaši postavi je zapisano, da je pričevanje dveh ljudi resnično. Jaz sem, ki pričujem o sebi, in Oče, ki me je poslal, pričuje o meni.« Tedaj so mu govorili: »Kje je tvoj Oče?« Jezus je odgovoril: »Ne poznate ne mene ne mojega Očeta. Če bi poznali mene, bi poznali tudi mojega Očeta.« Te besede je spregovoril pri zakladnici, ko je učil v templju. In nihče ga ni prijel, ker še ni prišla njegova ura.

Jezus jim je spet rekel: »Jaz odhajam in iskali me boste, in umrli boste v svojem grehu. Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.« Judje so tedaj govorili: »Si bo mar vzel življenje, da pravi: ›Kamor jaz odhajam, vi ne morete priti.‹« In govoril jim je: »Vi ste od spodaj, jaz pa sem od zgoraj. Vi ste od tega sveta, jaz pa nisem od tega sveta. Zato sem vam rekel: ›Umrli boste v svojih grehih.‹ Če namreč ne boste verovali, da jaz sem, boste umrli v svojih grehih.« Tedaj so mu govorili: »Kdo si ti?« Jezus jim je rekel: »To, kar vam govorim od začetka. Mnogo imam o vas govoriti in soditi. Toda tisti, ki me je poslal, je resničen, in kar slišim od njega, to govorim svetu.« Vendar niso spoznali, da jim je govoril o Očetu. Jezus jim je tedaj rekel: »Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem in da ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče. On, ki me je poslal, je z menoj. Ni me pustil samega, kajti jaz vedno delam to, kar je všeč njemu.« Ko je to govoril, so mnogi začeli verovati vanj.

Tedaj je Jezus govoril Judom, ki so verovali vanj: »Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Odgovorili so mu: »Abrahamovi potomci smo in nikoli nismo bili nikomur sužnji; kako praviš ti: ›Postali boste svobodni.‹« Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično, povem vam: Vsak, kdor dela greh, je suženj greha. Suženj pa ne ostane pri hiši za vekomaj; sin ostane vekomaj. Če vas torej Sin osvobodi, boste resnično svobodni. Vem, da ste Abrahamovi potomci, in vendar me skušate umoriti, ker za mojo besedo v vas ni prostora. Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.«

Odgovorili so in mu rekli: »Naš oče je Abraham.« Jezus pa jim je dejal: »Če bi bili Abrahamovi otroci, bi opravljali Abrahamova dela. Zdaj pa me hočete umoriti, človeka, ki sem vam povedal resnico, katero sem slišal od Boga. Česa takega Abraham ni storil. Vi opravljate dela svojega očeta.« Tedaj so mu rekli: »Mi se nismo rodili iz prešuštva; enega očeta imamo: Boga.« Jezus jim je dejal: »Če bi bil Bog vaš Oče, bi me ljubili, ker sem iz Boga izšel in prišel. Nisem prišel sam od sebe, temveč me je on poslal. Zakaj ne razumete mojega govorjenja? Ker ne zmorete poslušati moje besede. Vi pa ste od svojega očeta, hudiča, in hočete uresničevati njegove želje. On je bil od začetka morilec ljudi in ni obstal v resnici, ker v njem ni resnice. Kadar govori laž, govori iz svojega, ker je lažnivec in oče laži. Toda ker govorim resnico, mi ne verjamete. Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga.«

Judje so odgovorili in mu rekli: »Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš demona?« Jezus je odvrnil: »Jaz nimam demona, ampak častim svojega Očeta, vi pa me sramotite. Jaz ne iščem svoje slave; je pa nekdo, ki jo išče in sodi. Resnično, resnično, povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti.« Judje so mu torej rekli: »Zdaj smo spoznali, da imaš demona. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa praviš: ›Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.‹ Si mar ti večji kot naš oče Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Koga se delaš?« Jezus je odgovoril: »Če jaz poveličujem sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je, ki me poveličuje, on, o katerem vi pravite: ›Naš Bog je.‹ Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede. Vaš oče Abraham se je vzradostil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se razveselil.« Judje so mu tedaj rekli: »Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem.« Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja.

Dinleyin Janez 8