10
I mursh un peskri romni
1Un o Jesus djas dureder un was an ko them Judea un an o them ap i wawar rig o panjestar Jordan. Un pale nashan bud menshe pash leste khetne. Un jaake har job bud kope kras, kras lo kote ninna, un penas lenge o Debleskro lab.
2Un i Farisarja wan pash leste, un kaman les leskre labentsa te taprell. Un jon putchan lestar: “Nai mukell i mursh peskri romjat pal maro tchatchepen?”
3Penas lo lenge: “Hoi penas o Mose tumenge?”
4Penan le: “O Mose penas, te tchinell o rom i liil, kai tchinlo hi, kai job mukas lat. Un palle nai mukell lo lat.#10:4 dik: 5. Mose 24:1”
5O Jesus penas ap lende: “Tumaro dji hi har bar. Doleske tchinas o Mose, kai nai mukenn tumer tumari romjat. 6Kowa his gar jaake, har o Dewel lauter kras. Ap ko tsiro kras lo o murshes un i djuwjat.
7Doleske mukell o mursh peskro dades un peskri dat, te djiwell lo peskri romjah khetne. Un kol dui wenna har jek.#10:7 dik: 1. Mose 2:24 8Jaake hi le har jek un buder gar dui. 9Un kowa, hoi o Dewel khetne anas, kowa hunte krell i mensho gar paash!”
10Un khere putchan leskre mala lestar pale pral kowa.
11Un job penas ap lende: “Koon peskri romjat mukella un romedinerell i wawar djuwjat, kowa chochell peskri ersti romjat un anell doosh ap peste. 12Un te mukell i djuwel peskro romes, un romedinerell i wawares, chochell li peskro ersto romes un anell doosh ap peste.”
O Jesus un i tikne tchawe
13Un jon anan tchawen pash leste, te tchiwell lo peskre wasta ap lende. Leskre mala tchingran ap kolende, kai anan len pash leste.
14Har o Jesus kowa dikas, was lo chojedo, un penas ap lende: “Mukenn kol tchawen pash mande te well! Ma rikrenn len pale! Sawe har jon, kolen das o Dewel gole, te djiwenn le khetne leha an o bolepen. 15Tchatchepah, me penau tumenge: Koon gar ap mande patsella har kal tchawe, kowa nai well gar ap o Debleskro drom.” 16Un job las len an i mussi, tchiwas i wasta ap lende, un rakras o Debleskri bacht#10:16 Debleskri bacht, ap gadjkenes: Segen pral lende win.
O brawelo mursh
17Har djas o Jesus dureder ap o drom, nashas jek pash leste, peras glan leste tele ap i phub, un putchas lestar: “Latcho sikepaskro, hoi hunte krap, te dell man o Dewel o djipen, hoi gar pre-herella?”
18Penas o Jesus ap leste: “Hoske peneh tu Latcho sikepaskro ap mande? Kek mensho hi latcho. O Dewel kokres hi latcho. 19Tu djineh, kai o Dewel penas: De kekes mulo! Romeha, ma choche tiri romjat i wawar djuwjah! Romnija, ma choche tiro romes i wawar mursheha! Ma tchore! Ma pen chochepen pral i wawarende! Ma rande tchi i wawarestar! Dik ap tiro dadeste un ap tiri date, te djal lenge mishto!”
20Penas ko mursh ap o Jesuseste: “Me krom kowa lauter fun tiknes pre.”
21Un o Jesus dikas kamles ap leste un penas: “Jek hunte kress tu budeder. Bike lauter, hoi tut hi, un de kol lowe i tchorwelende! Palle hi tut i brawlepen an o bolepen. Un dja mantsa!”
22Kol murshes his bud brawlepen. Har job kowa shunas, dukras les kowa. Un job djas bibachteles peske.
23Un o Jesus dikas trul peste un penas ap peskre malende: “Har pharo hi i brawelenge, te wenn le ap o Debleskro drom!”
24Pral kal laba atchas o Jesuseskre malenge o rakepen krik. Koi penas o Jesus pale ap lende: “Mire tchawe, har pharo hi i menshenge, te wenn le ap o Debleskro drom! 25Hi gar jaake pharo, te djal i baro viecho an i subjakro kand#10:25 subjakro kand, ap gadjkenes: Nadelöhr dren, har te well i brawelo ap o Debleskro drom.”
26Jon kran gomme bareder jaka un penan mank pende: “Te hi kowa jaake, koon nai lell o Debleskro djipen?”
27Koi dikas o Jesus ap lende un penas: “Kowa, hoi nashte krenn i menshe gar, kowa nai krell o Dewel. O Dewel nai krell halauter.”
O Debleskro brawlepen
28Koi penas o Petro ap o Jesuseste: “Djineh, mer mukam lauter, un djam tuha.” 29Un o Jesus penas: “Tchatchepah, me penau tumenge: Hakeno, kai mukell mange un mire labenge peskro kheer, peskre phralen, peskre phenjen, peskri dat, peskro dades, peskre tchawen, peskro kotar phub, 30kowa lell sheel kope jaake bud pale. Kanna, an kau tsiro lell lo khera un phralen un phenjen un daja un tchawen, un i kotar phub. Ninna well lo palla lino. An ko tsiro, hoi wella, lell lo o djipen, hoi gar pre-herella.#10:30 Kowa hi o Debleskro djipen. 31Un bud, kai kanna glan tardo hi, kolla hi ap ko diwes palla tardo. Un bud, kai kanna palla tardo hi, kolla hi ap ko diwes glan tardo.”
O Jesus rakrell o triinto kopo pral peskro merepen
32Jon his ap o drom an o foro Jerusalem. Un o Jesus djas glan peskre malende. Kolla his dareno. Un kol wawar, kai djan lenge palla, trashan. Un job las pale kol deesh-te-dujen pash peste, un penas lenge, hoi leha djala: 33“Shunenn, mer djah kanna an o foro Jerusalem. Kote denn le o Menshengro Tchawes an i wasta kol bare rashajendar un tchatchepangre murshendar. Kolla krenn win, te well lo maredo. Un jon denn les an i wasta kolendar, kai kek bibolde hi. 34Kolla praassenn les, tchungrenn ap leste, denn les i tchupnijah#10:34 tchupnijah, ap gadjkenes: mit der Peitsche , un marenn les. Pal triin diwessa stell lo pale i mulendar pre.”
Hoi o Jakobo un o Johanni o Jesusestar mangan!
35Koi djan o Jakobo un o Johanni, – lengro dad hi o Zebedeo, – pash o Jesuseste un penan ap leste: “Rai, mer kamah, te kress menge kowa, hoi mer tutar mangah.”
36Penas lo ap lende: “Hoi kamenn tumer, te krap tumenge?”
37Koi penan le ap leste: “Ap ko diwes, kai tu hal o rai pral i tsele menshende, muk men te beshas ap tiri rig: jek ap tiri tchatchi rig un ko wawar ap tiri serwi rig.” 38Koi penas o Jesus ap lende: “Tumer djinenn gar, hoi tumer mangenna mandar. Nai lenn tumer kol duka ap tumende, hoi me hunte lap ap mande? Nai djan tumer jaake an o merepen, har me djau?”
39Penan le: “Awa, kowa nai krah mer.” Penas o Jesus ap lende: “Tumer hunte lenna bud duka ap tumende, jaake har me hunte lap len ap mande. Un tumer hunte djan an o merepen, jaake har me hunte djap. 40Ninna te hi jaake, nai penap tumenge gar, koon beshell ap miri tchatchi rig un ap miri serwi rig. Kowa hi gar an miro wast. O Dewel rodas kolen win, kai ap miri rig beshenna.”
41Un har kol deesh kowa shunan, wan le chojemen ap kol dujende, ap o Jakobeste un o Johanneste. 42Koi das len o Jesus pash peste gole, un penas ap lende: “Tumer djinenna, i bare rajen hi penepaske pral i menshende an lengre themma. Un i pralstune rikrenn pengre menshen sorjah tele. 43Mank tumende hunte well kowa gar jaake! Koon tumendar kamell, te well lo baro, kowa hunte well tumaro budepaskro. 44Un koon tumendar kamell o pralstuno te well, kowa hunte well hakeneskro budepaskro. 45Ninna o Mensheskro Tchawo was gar ap i phub, te budrenn i menshe leske. Na-a, job was ap i phub, te well lo lenge koi, un te merell lo lenge. Un jaake plaissrell lo peskro djipah, te lell lo bud menshen dran o tchilatchepen un o merepen win.”
O Jesus krell i koreles sasto
46Un jon wan an o foro Jericho. Un har job peskre malentsa un bud wawar menshentsa dran o foro Jericho win djas, his i mangepaskro pash o drom beshdo. Kowa his korelo. Leskro lab his Bartimeo. Leskro dad his o Timeo.
47Un har job shunas, kai kowa o Jesus dran o foro Nazaret hi, kai well kate, das lo gole: “Jesus, tu Davideskro tchawo, kre tiro dji mange pre!”
48Un bud tchingran ap leste, un penan: “Atch! Muk!” Koi das job budeder gole: “Tu Davideskro tchawo, kre tiro dji mange pre!”
49Un o Jesus atchas tardo un penas: “Denn les gole, te well lo kai!”
Un jon dan les gole un penan ap leste: “Ma traash! Ste pre! Job dell tut gole!”
50Un job witsras peskri plaashka pestar, stas sik pre, un was pash o Jesuseste.
51Un o Jesus penas ap leste: “Hoi kameh, te krap tuke?”
Ko korelo penas ap leste: “Mo rai, te dikap nai pale.”
52Penas o Jesus ap leste: “Dja koi! Tiro patsepen kras tut sasto.” Un ap jek kopo dikas job nai pale, un djas leha ap o drom.