Prijaznost

Ko smo majhni, nas ne glede na veroizpoved učijo zlato pravilo: delaj drugim tako, kot želiš, da drugi storijo tebi. To je trden življenjski nasvet, ki izhaja tudi iz Jezusovega nauka. Gre za preprost stavek, ki pa ga je tako težko živeti.

Najbolj neprijetno se počutim, ko so ljudje nesramni. Za neprijaznost ni opravičila. To prepričanje prenašam tudi na vzgojo svojih dveh deklet in je ena izmed stvari, pri katerih sem od nekdaj najbolj vztrajala: kako biti prijazni druga do druge, do sebe in do svojih prijateljev. 

Pred leti smo imeli posebno težko obdobje, saj sta imeli med seboj zelo slab odnos. Prepirali sta se in se prav trudili, da bi ena drugo spravili ob pamet. Bila sem na koncu z živci, jokala sem in pogosto v obupu na pomoč klicala moža. Poskusila sem prav vse!

Potem sem dobila idejo. Z možem sva se odločila, da jima bova, ko se vrne iz službe, dala vetra. 

Od trenutka, ko je prišel domov, sem bila zoprna. On pa tudi. Sedeli smo pri večerji, ko mož nenadoma izjavi, da mu ni všeč, kar sem pripravila. Odgovorila sem mu, da si lahko naslednjič večerjo pripravi sam. Vedno znova in znova, znova in znova. Dekleti sta bili šokirani. 

Ustavili sta naju in nama vrnili natanko najine besede o prijaznosti. Rekli sta: »Biti morata hvaležna«, »Biti morata prijazna« in »Če nimata povedati nič lepega, ne govorita ničesar«. Dekleti sta torej poslušali vse, kar sva ju skušala naučiti, le da tega nista izvajali v praksi. 

Pozneje zvečer sva jima celoten poskus pojasnila in ju spomnila, da nas Jezus poziva, naj z drugimi ravnamo tako, kot želimo, da drugi ravnajo z nami. Pogovarjali smo se o vrstici iz Preg 18,21, ki pravi, da sta smrt in življenje v oblasti jezika. Poudarila sva, da želimo, da nas ljudje poznajo po tem, da druge spodbujamo in dvigujemo, ne pa da s svojimi besedami rušimo.

Pred kratkim sem svoji dekleti vprašala, če se še spomnita tistega večera in dekleti sta pritrdili. In čeprav najine metode ne priporočam kaj dosti, sem vesela, da se jima je lekcija vtisnila v spomin. 

Kot staršem ne bomo vedno uspešni. V bistvu bi lahko šteli za zmago, če bi nam uspela vsaj polovica stvari. Če pa bomo svojo vzgojo gradili na Jezusovih naukih in jih vzeli kot temelj, bomo zagotovo na pravi poti. Če se v svoji starševski vlogi počutiš negotovo, zadihaj, obrni se na Jezusa in on te bo zagotovo vodil.