Suosittuja jakeita Raamatun kirjasta Jánoš 12

Jaa

Či što meni slüži; mené naj nasledüje, i, gde som jas, tam bode moj sluga; i, či što mcni slüži, poštüvao ga bode Oča.

Ki lübi düšo svojo, zgübi jo: i ki odürjáva düšo svojo na etom svêti, na žitek vekivečni jo zdrži.

Zaistino, zaistino velim vám: či zrno pšenično ne spádne vu zemlo, i zegnili, ono samo ostáne; či pa zegnili, vnogo sáda prinesé.

Jas sem za svetlost na svêt prišao: naj vsáki ki vu meni verje, vu kmici ne ostáne.

I, či što ne bode poslüšao reči moje i ne bode vervao, jas ga ne sôdim. Ár sem nej prišao záto; naj svêt sôdim: nego, naj svêt zdržim.

Vzéla je záto Mária eden fünt z právoga narduša dráge masti i mázala je nogé Jezušove i brísala je z vlasmi svojimi nogé njegove. Hiža je pa napunjena z dišom te mastí.

Vzéli so pálmove vejke i vö so šli pred njega i kričali so: Hožanna, blagoslovleni, kí ide vu iméni Gaspodnovom, král Izraelski.

Jezuš njim je pa odgôvoro govorêči: prišla je vöra, naj se odíči Sin človeči.