Oblíbené biblické verše z Janez 11

Sdílet

Nato ji je Jezus odvrnil: “Jaz sem tisti, ki obuja mrtve in jim daje življenje. Kdor veruje v mene, bo živel, tudi če umre. Ker veruje vame, ima večno življenje in nikoli ne umre. Ali veruješ to, Marta?”

“Ali ti nisem rekel, da boš videla Božjo slavo, če le veruješ?” jo je vprašal Jezus.

Jezus se je razjokal.

Ko je Jezus to slišal, je dejal: “Ta bolezen se ne bo končala s smrtjo. Ne, Lazar je zbolel, da bi se razodela Božja moč in da bi Božji Sin dobil slavo.”

Potem je zaklical: “Lazar, pridi ven!” In Lazar je prišel – roke in noge so bile zavite z mrtvaškimi povoji in tudi glava je bila ovita s prtom. “Odvijte mu povoje,” je rekel Jezus “in pustite ga, naj odide!”

Nekateri pa so dejali: “Ta človek je ozdravil slepega – zakaj ni mogel preprečiti Lazarjeve smrti?” In spet je Jezusa prevzela žalost. Tako so prišli h grobu, torej k votlini, katere vhod je zapiral težak kamen.

Potem ko je povedal to svojim učencem, je dejal: “Naš prijatelj Lazar spi, toda grem tja, da ga prebudim!”