Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Non Drama

Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Drama

<div class="version vid2319 iso6393slv" data-vid="2319" data-iso6393="slv">
 <div class="book bkMRK">
 <div class="chapter ch12" data-usfm="MRK.12">
 <div class="label">12</div><div class="s1">Prilika o vinogradu in vini&#269;arjih</div><div class="r">(Mt 21,33&#8211;46; Lk 20,9&#8211;19)</div><div class="p"> 1Za&#269;el jim je govoriti v prilikah: &#187;Neki &#269;lovek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem vini&#269;arjem in odpotoval. 2Ob dolo&#269;enem &#269;asu je poslal k vini&#269;arjem slu&#382;abnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. 3Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. 4Nato je poslal k njim drugega slu&#382;abnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. 5Poslal je &#353;e enega in so ga ubili. Tak&#243; se je dogajalo &#353;e mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. 6Imel je &#353;e enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: &#8250;Mojega sina bodo spo&#353;tovali.&#8249; 7Tisti vini&#269;arji pa so govorili med seboj: &#8250;Ta je dedi&#269;. Dajmo, ubijmo ga in dedi&#353;&#269;ina bo na&#353;a!&#8249; 8Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. 9Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Pri&#353;el bo in vini&#269;arje pokon&#269;al, vinograd pa dal drugim. 10Ali niste brali tega Pisma:</div><div class="q1"> Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,</div><div class="q2"> je postal vogalni kamen. # Db. glava vogala . </div><div class="q1"> 11 Gospod je to naredil</div><div class="q2"> in &#269;udovito je v na&#353;ih o&#269;eh.&#171;#Ali &#8230; ga je naredil / in (ta kamen) je &#269;udovit.</div><div class="p"> 12In posku&#353;ali so ga zgrabiti, pa so se zbali mno&#382;ice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in od&#353;li.</div><div class="s1">Davek cesarju</div><div class="r">(Mt 22,15&#8211;22; Lk 20,20&#8211;26)</div><div class="p"> 13Poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. 14Pri&#353;li so in mu rekli: &#187;U&#269;itelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne ozira&#353; na nikogar, ker ne gleda&#353; na osebo, temve&#269; v resnici u&#269;i&#353; Bo&#382;jo pot. Ali smemo dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?&#171; 15On pa je vedel za njihovo hinav&#353;&#269;ino in jim je rekel: &#187;Kaj me preizku&#353;ate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam!&#171; 16Prinesli so ga. In rekel jim je: &#187;&#268;igava sta ta podoba in napis?&#171; Dejali so mu: &#187;Cesarjeva.&#171; 17Jezus pa jim je rekel: &#187;Dajte#Ali Povrnite. cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Bo&#382;jega!&#171; In zelo so se mu &#269;udili.</div><div class="s1">Kako je z vstajenjem</div><div class="r">(Mt 22,23&#8211;33; Lk 20,27&#8211;40)</div><div class="p"> 18K njemu so pri&#353;li saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vpra&#353;ali: 19&#187;U&#269;itelj, Mojzes nam je zapisal: &#268;e komu umre brat in zapusti &#382;eno, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to &#382;eno in obudi zarod svojemu bratu. 20Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel &#382;eno, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. 21Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. 22Vseh sedem je ostalo brez potomstva. Zadnja od vseh je umrla tudi &#382;ena. 23&#268;igava bo &#382;ena ob vstajenju, ko bodo vstali?#ko bodo vstali: manjka v nekaterih rkp. Vseh sedem jo je namre&#269; imelo za &#382;eno.&#171; 24Jezus jim je rekel: &#187;Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Bo&#382;je mo&#269;i? 25Ko bodo namre&#269; vstali od mrtvih, se ne bodo ne &#382;enili in ne mo&#382;ile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. 26O tem pa, da bodo mrtvi obujeni, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov. 27Ni pa Bog mrtvih, ampak &#382;ivih. Zelo se motite.&#171;</div><div class="s1">Najve&#269;ja zapoved</div><div class="r">(Mt 22,34&#8211;40; Lk 10,25&#8211;28)</div><div class="p"> 28Eden izmed pismoukov je sli&#353;al, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus#Dodano. dobro odgovoril; pristopil je in ga vpra&#353;al: &#187;Katera je prva od vseh zapovedi?&#171; 29Jezus je odgovoril: &#187;Prva je: Poslu&#353;aj, Izrael, Gospod, na&#353; Bog, je edini Gospod.#Db. Gospod, na&#353; Bog, Gospod je eden. 30Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse du&#353;e, z vsem mi&#353;ljenjem in z vso mo&#269;jo. 31Druga pa je tale: Ljubi svojega bli&#382;njega kakor samega sebe. Ve&#269;ja od teh dveh ni nobena druga zapoved.&#171; 32Pismouk mu je rekel: &#187;Dobro, u&#269;itelj. Resnico si povedal: On je edini#Db. Eden je. in ni drugega razen njega, 33in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso mo&#269;jo ter ljubiti bli&#382;njega kakor samega sebe je ve&#269; kakor vse &#382;galne daritve in &#382;rtve.&#171; 34Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: &#187;Nisi dale&#269; od Bo&#382;jega kraljestva.&#171; In nih&#269;e si ga ni drznil &#353;e kaj vpra&#353;ati.</div><div class="s1">Vpra&#353;anje o Davidovem sinu</div><div class="r">(Mt 22,41&#8211;46; Lk 20,41&#8211;44)</div><div class="p"> 35Ko je Jezus u&#269;il v templju, je spregovoril in rekel: &#187;Kako pismouki govorijo, da je Mesija#Ali Kristus. Davidov sin? 36Sam David je rekel v Svetem Duhu:</div><div class="q1"> Gospod je rekel mojemu Gospodu:</div><div class="q1"> &#8250;S&#233;di na mojo desnico,</div><div class="q2"> dokler ne polo&#382;im tvojih sovra&#382;nikov pod tvoje noge.&#8249;</div><div class="m"> 37David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?&#171; In velika mno&#382;ica ga je rada poslu&#353;ala.</div><div class="s1">Jezus obto&#382;uje pismouke</div><div class="r">(Mt 23,1&#8211;36; Lk 20,45&#8211;47)</div><div class="p"> 38Med svojim pou&#269;evanjem jim je govoril: &#187;Varujte se pismoukov, ki si &#382;elijo hoditi okrog v dolgih obla&#269;ilih in si &#382;elijo pozdravov ljudi na trgih, 39prvih sede&#382;ev v shodnicah in &#269;astnih mest na gostijah, 40ki vdovam po&#382;irajo hi&#353;e in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo stro&#382;e obsojeni.&#171;#Db. ti bodo prejeli ve&#269;jo obsodbo.</div><div class="s1">Vdovin dar</div><div class="r">(Lk 21,1&#8211;4)</div><div class="p"> 41Sed&#232;l je nasproti zakladnici in gledal, kako mno&#382;ica me&#269;e denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. 42Pri&#353;la je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva nov&#269;i&#269;a, to je en kvadrant. 43Tedaj je poklical k sebi svoje u&#269;ence in jim rekel: &#187;Resni&#269;no, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla ve&#269; kot vsi, ki so metali v zakladnico. 44Vsi so namre&#269; vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega ubo&#353;tva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za &#382;ivljenje.&#171;</div>
 </div>
 </div>
</div>

SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Začel jim je govoriti v prilikah: »Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval. Ob določenem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. Nato je poslal k njim drugega služabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: ›Mojega sina bodo spoštovali.‹ Tisti viničarji pa so govorili med seboj: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‹ Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. Ali niste brali tega Pisma:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
Gospod je to naredil
in čudovito je v naših očeh. «
In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli.


Poslali so k njemu nekaj farizejev in herodovcev, da bi ga ujeli v besedi. Prišli so in mu rekli: »Učitelj, vemo, da si resnicoljuben in se ne oziraš na nikogar, ker ne gledaš na osebo, temveč v resnici učiš Božjo pot. Ali smemo dajati cesarju davek ali ne? Naj ga dajemo ali ne dajemo?« On pa je vedel za njihovo hinavščino in jim je rekel: »Kaj me preizkušate? Prinesite mi denarij, da ga pogledam!« Prinesli so ga. In rekel jim je: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Jezus pa jim je rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega!« In zelo so se mu čudili.


K njemu so prišli saduceji, ki so govorili, da ni vstajenja, in so ga vprašali: »Učitelj, Mojzes nam je zapisal: Če komu umre brat in zapusti ženo, ne zapusti pa otroka, naj njegov brat vzame to ženo in obudi zarod svojemu bratu. Bilo je sedem bratov. Prvi je vzel ženo, in ko je umrl, ni zapustil potomstva. Vzel jo je drugi in umrl, ne da bi pustil za seboj potomstvo, in tretji prav tako. Vseh sedem je ostalo brez potomstva. Zadnja od vseh je umrla tudi žena. Čigava bo žena ob vstajenju, ko bodo vstali? Vseh sedem jo je namreč imelo za ženo.« Jezus jim je rekel: »Ali se ne motite zato, ker ne poznate ne Pisem in ne Božje moči? Ko bodo namreč vstali od mrtvih, se ne bodo ne ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih. O tem pa, da bodo mrtvi obujeni, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v pripovedi o grmu, kako je Bog rekel Mojzesu: Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov . Ni pa Bog mrtvih, ampak živih. Zelo se motite.«


Eden izmed pismoukov je slišal, kako razpravljajo, in videl, da jim je Jezus dobro odgovoril; pristopil je in ga vprašal: »Katera je prva od vseh zapovedi?« Jezus je odgovoril: »Prva je: Poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog, je edini Gospod. Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo. Druga pa je tale: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Večja od teh dveh ni nobena druga zapoved.« Pismouk mu je rekel: »Dobro, učitelj. Resnico si povedal: On je edini in ni drugega razen njega , in ljubiti njega iz vsega srca, z vsem umevanjem in z vso močjo ter ljubiti bližnjega kakor samega sebe je več kakor vse žgalne daritve in žrtve.« Ko je Jezus videl, da je pametno odgovoril, mu je rekel: »Nisi daleč od Božjega kraljestva.« In nihče si ga ni drznil še kaj vprašati.


Ko je Jezus učil v templju, je spregovoril in rekel: »Kako pismouki govorijo, da je Mesija Davidov sin? Sam David je rekel v Svetem Duhu:
Gospod je rekel mojemu Gospodu:
›Sédi na mojo desnico,
dokler ne položim tvojih sovražnikov pod tvoje noge.‹
David sam ga torej imenuje Gospod, kako je potem njegov sin?« In velika množica ga je rada poslušala.


Med svojim poučevanjem jim je govoril: »Varujte se pismoukov, ki si želijo hoditi okrog v dolgih oblačilih in si želijo pozdravov ljudi na trgih, prvih sedežev v shodnicah in častnih mest na gostijah, ki vdovam požirajo hiše in na videz opravljajo dolge molitve; ti bodo strože obsojeni.«


Sedèl je nasproti zakladnici in gledal, kako množica meče denar vanjo. Mnogo bogatih je veliko vrglo. Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico. Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«

Poslouchat Marko 12