I Mojzes 17
17
1Ko je pa Abram imel devetindevetdeset let, se prikaže Gospod Abramu ter mu reče: Jaz sem Bog silni, Vsemogočni; neprestano hodi pred menoj in popoln bodi. 2In zavezo svojo naredim med seboj in teboj in pomnožim te presilno. 3Tedaj pade Abram na obličje svoje, in Bog je govoril z njim, rekoč: 4Jaz sem, glej, zaveza moja je s teboj, in oče bodeš množici narodov. 5#Rim 4,17In ne bo se več imenovalo ime tvoje Abram, temveč ime tvoje bodi Abraham#T. j. oče množice., zakaj za očeta množici narodov sem te postavil. 6In naredim te rodovitnega presilno, in storim te v narode, in kralji bodo izhajali iz tebe. 7#Lk 1,55In ustanovitim zavezo svojo med seboj in teboj in semenom tvojim za teboj po rodovih njegovih, da bo zaveza večna, da sem ti jaz Bog in semenu tvojemu za teboj. 8#Apd 7,5In dam tebi in semenu tvojemu za teboj deželo tujčevanja tvojega, vso deželo Kanaansko, v večno posest, in bodem jim Bog. 9In reče Bog Abrahamu: Ti torej hrani zavezo mojo, ti in seme tvoje za teboj po rodovih svojih. 10#Apd 7,8; Rim 4,11Ta je zaveza moja med menoj in vami in semenom tvojim za teboj, ki naj jo ohranite: Obrezan vam bodi vsak moški. 11Obrezujte torej meso prednje kožice svoje; to bodi zaveza med menoj in vami. 12Osem dni po porodu naj se obreže vsak moški po rodovih vaših, rojen doma ali kupljen z denarjem od katerihkoli tujcev, ki niso iz tvojega semena. 13Vsekakor bodi obrezan i rojeni na domu tvojem i kupljeni z denarjem tvojim: tako bode zaveza moja na vašem mesu za večno zavezo. 14Neobrezan moški pa, ki ne obreže mesa kožice svoje, ta duša bo iztrebljena izmed ljudstva svojega; prelomil je zavezo mojo.
15In Bog reče Abrahamu: Za Sarajo pa, ženo tvojo: ne imenuj je Saraje, ampak Sara#T. j. kneginja. ji bodi ime. 16Ker blagoslovil jo bom in tudi iz nje ti dam sina; blagoslovil jo bom, da bode mati narodov, kralji ljudstev bodo iz nje. 17Tedaj pade Abraham na obličje svoje in se zasmeje ter pravi v srcu svojem: Bo li sto let staremu se rodil otrok? in Sara, devetdeset let stara, bo li rodila? 18In reče Abraham Bogu: O da bi le Izmael živel pred teboj! 19A Bog veli: Vendar ti pa Sara, žena tvoja, bo rodila sina, in ga imenuj Izaka; in zavezo svojo ustanovitim z njim, da bodi večna zaveza semenu njegovemu za njim. 20A tudi za Izmaela sem te uslišal: glej, blagoslovil sem ga, in ga storim rodovitnega in ga pomnožim presilno; dvanajst knezov bo rodil, in naredim ga za očeta velikega naroda. 21Zavezo svojo pa ustanovim z Izakom, ki ti ga bo Sara rodila o ravno tem času ob letu. 22In nehal se je pogovarjati z njim in šel je Bog gori od Abrahama.
23Tedaj vzame Abraham Izmaela, sina svojega, in vse rojene v hiši svoji in kateregakoli je bil kupil z denarjem svojim: vsakega moškega iz domačih svojih, in še isti dan obreže meso njih kožic, kakor je z njim Bog govoril. 24Imel pa je Abraham devetindevetdeset let, ko je bilo obrezano meso neobreze njegove, 25Izmael pa, sin njegov, trinajst let, ko je bilo obrezano meso neobreze njegove. 26Ravno tisti dan sta bila obrezana Abraham in Izmael, sin njegov. 27In vsi moški hiše njegove, i rojeni doma i kupljeni z denarjem od tujca, so bili obrezani z njim vred.
Currently Selected:
I Mojzes 17: CHR
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
