Luk 11

Ŋi̱i̱c Yecu kɛ kui̱ palä

(Mɛ̈t 6:9-13, 7:7-11)

1Kɛ cäŋ kɛl tëëkɛ gua̱a̱th mi pal Yecu thi̱n, kä mëë ci palɛ thuɔ̱k, cu ram kɛl kä ji̱ kɔaarɛ jɛ jiök i̱, “Kuäär, ŋi̱i̱cni kɔ kɛ pal, ce̱tkɛ mëë ci Jɔ̱ɔ̱n ji̱ kɔaarɛ ŋi̱eec.” 2Kä cuɛ kɛ jiök i̱, “Mi pal yɛn, wiaa i̱,

‘Gua̱a̱ra, a ciötdu luɔ̱thkɛ.

Kä a kuääru bëë.

3Käm nikɔ mi̱ethda

ɛn cäŋ ɛ walɛ.

4Kä päli kɔ dueerkɔ,

kɛ ɣöö kɔn pua̱nykɔ pa̱lkɔ

nɛy diaal tin

la̱tkɛ kɔ kä jiäk.

Kä /cu kɔ bo̱th gua̱a̱th

mi bakɔ ɣɔam thi̱n.’ ”

5Kä cu Yecu kɛ jiök i̱, “Mi te raan kɛ määth, kä bɛ wä kä määthdɛ kɛ wäärdär kä bɛ jɛ jiök i̱, ‘Määthdä, kämni ɣä jurayni da̱ŋ diɔ̱k kɛ ŋua̱l. 6Kɛ ɣöö ci määthdä pay cop jäl, kä thilɛ mi̱eth mi dëë ka̱m jɛ.’ 7Kä bɛ jɛ loc ni rɛy duëël i̱, ‘/Cu ɣä jut, ca duel gäk ni wen, cä tɔ̱ɔ̱c kɔnɛ gaatkä. Ɣän /cä rɔ bi lɛ jiɛc a bä ji̱ ka̱m duɔ̱ɔ̱r.’ 8Ɣän la̱rä jɛ yɛ, a cäŋ /cɛ rɔɔdɛ bi jiɛc a bɛ jɛ ka̱m duɔ̱ɔ̱r kɛ ɣöö ɛ määthdɛ, bɛ rɔɔdɛ jiɛc a bɛ jɛ moc kɛ min go̱o̱rɛ, kɛ ɣöö cɛ jɛ kok ɛlɔ̱ŋ.

9“Kä ɣän la̱rä jɛ yɛ, thiëcɛ, kä ba jɛ ka̱m yɛ, görɛ, kä bia jɛ jek, dɔaŋɛ thi̱i̱k kä ba jɛ lëp yɛ. 10Kɛ ɣöö ram mi ci thiec, jekɛ duɔ̱ɔ̱r, kä ram mi go̱r jekɛ min go̱o̱rɛ, kä ram mi dɔɔŋ thi̱i̱k ba lëp jɛ. 11Tëë kɛ raan rɛydun mi ci gatdɛ jɛ thiec kɛ rec, mi dee jɛ ka̱m ni thɔ̱l a /ci mɔ a rec? 12Kiɛ mi ci gat thiec ni tuɔɔŋ manpalɛ̈k dërɛ ka̱m ni jɛ jith? 13Kä yɛn nɛy ti jiäk mi ŋäc yɛn ɣöö bia gaatkun moc kɛ muc ti gɔw, bi Gua̱a̱r in te nhial yɛ moc kɛ Yiëë in Gɔaa in Rɛl Rɔ yɛn nɛy tin thiëckɛ jɛ.”

Yecu kɛnɛ Beel-dhi-bul

(Mɛ̈t 12:22-30, Mak 3:20-27)

14Kä ɛn guäth ɛmɔ cu Yecu yiëë mi jiääk woc puɔ̱ɔ̱ny raam mi cɛ mi̱l. Kä mëë ci yiëë mi jiääk jiɛɛn, cu wut in cɛ mi̱l ruac, kä cu naath ga̱a̱c. 15Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn wee i̱, “Tukɛ yiey ti jiäk raar kɛ lua̱ŋ Beel-dhi-bul in la kuäär yieyni ti jiäk.” 16Kä cu tha̱a̱ŋkiɛn Yecu ɣɔ̱n, cukɛ jɛ thiec kɛ nyuuth mi bëë nhial. 17Kä min cɛ cärkiɛn ŋa̱c, cuɛ kɛ jiök i̱, “Kuäär mi ci rɔ da̱a̱k kärɔ ba jɛ däk, kä bi duel tɛth wi̱i̱ duëël in dɔ̱ŋ. 18Kä mi ci Cɛy-tan rɔ da̱a̱k bä, bi kuäärɛ cuɔ̱ŋ i̱di? Kɛ ɣöö wä yɛn i̱, ‘Tuɔ̱kä yiey ti jiäk raar kɛ Beel-dhi-bul.’ 19Kä mi tuɔ̱kä yiey ti jiäk raar kɛ Beel-dhi-bul, ku gaatkun kɛ lɛ tuɔ̱k raar kɛ ŋa? Kɛ kui̱ ɛmɔ bikɛ a ji̱ luɔ̱kdun. 20Kä mi ɛ yiat Kuɔth tuɔ̱kä yiey ti jiäk raar ɔ, kua jɛ ŋa̱c ɛn ɣöö ci kuäär Kuɔth ben kä yɛ. 21Kä mi ci ram mi bum bum rɔ moc kɛ yio̱w köör, gaŋɛ duelɛ /ca kuakɛ dee guëër. 22Kä mi ca jɛ mak ɛ ram mi bum ni jɛn kä jɛ, kä bɛ jɛ tiam, bɛ yio̱w köörɛ tin ŋääthɛ ka̱n, kä bɛ nyinkɛ tin cɛ pɛc da̱a̱k. 23Ram mi /ci te kɛɛl kɛ ɣä, lo̱kɛ ɣä, kä ram mi /ci ɣä luäk kɛ ma̱t nath, jɛn riawɛ ni naath.”

Luny yieekä mi jiääk jɔk

(Mɛ̈t 12:43-45)

24“Mëë ci yiëë mi jiääk jiɛɛn puɔ̱ny ran, cuɛ wä wi̱el rɛy dɔaar mi thil pi̱, go̱o̱rɛ gua̱a̱th mi derɛ lɔ̱ɔ̱ŋ thi̱n, kä thilɛ gua̱a̱th mi cɛ jek, kä cuɛ wee i̱, ‘Ɣän bä loc dueelä mëë ba̱a̱ raar thi̱n.’ 25Kä mëë cɛ ben, cuɛ jɛ jek, a ca yiɛc kä ca rialikä. 26Kä mëë cɛ wä, cu yiey da̱ŋ bärɔw kɔ̱kiɛn ti jiäk ni kɛn kä jɛ wä nööŋ. Kä cu kɛn diaal wä rɛc kä cukɛ cieŋ rɛydɛ. Kä cu ta̱a̱ wutdä nɔmɔ ku jiääk ni jɛn kä ta̱a̱dɛ mëë nhiam.”

Tɛ̈th lɔaac in thuɔ̱k

27Mëë ci Yecu nɔmɔ lar, cu ciek mi te rɛy bunä jɔwdɛ kap nhial. Cuɛ jɛ jiök i̱, “Ca muɔɔr ëë daap ji̱, kä ci luɛth poth!” 28Kä cuɛ wee i̱, “Puɔ̱th akɛ nɛy tin liɛŋkɛ ruac Kuɔth kä ka̱pkɛ kɛ.”

Gör nyuuthä mi gääy naath

(Mɛ̈t 12:38-42)

29Kä mëë ci buɔ̱n nath wä kɛ mi reepɛ ni rɔ, cu Yecu jɛ tok kɛ mi ruacɛ, wëë i̱, “Ri̱c ɛmɛ ɛ ri̱c mi jiääk, thiëckɛ nyuuth mi gääy naath, kä thilɛ nyuuth mi ba ka̱mkɛ ɛ ni nyuuth Jona. 30Ce̱tkɛ mëë ci Jona a nyuuth kä ji̱ Ni-nɛ-be, bi Gat Ran a nyuuth kä ri̱c ɛmɛ. 31Kä bi kuäär ciëk rɔ jiɛc kui̱c cuëëc ɣɔaa kɛ luk ri̱cä ɛmɛ, kä bɛ kɛ kuɛth, kɛ ɣöö bëë ni peek ɣɔaa, bëë laat pɛlä Thɔ-lo-mon ben liŋ. Kä nɛnɛ mi di̱tni jɛn kä Thɔ-lo-mon a wa̱nɔ! 32Kä bi ji̱ Ni-nɛ-be rɔ̱ jiɛc cäŋ luɔ̱k gɔanykɛ ri̱c ɛmɛ, kä bikɛ jɛ moc kɛ duer, kɛ ɣöö cikɛ rɔ̱ ri̱t dueerikiɛn, mëë ci Jona kɛ la̱t ruac Kuɔth. Kä nɛ̈nɛ jɛ, mi di̱t ni jɛn kä Jona a wa̱nɛ!

Buay pua̱ny

(Mɛ̈t 5:15, 6:22-23)

33“Thilɛ ram mi ci lɛmbär dɔp a bɛ jɛ la̱th piny diëny. Duundɛ ɣöö derɛ kuëŋ ni jɛ wi̱i̱ cuuŋä lɛmbärä, kɛ ɣöö bi nɛy tin coth dueel buay nɛn. 34Waŋdu ɛ jɛn lɛmbär pua̱a̱nydu. Mi gɔaa waŋdu, thiäŋ puɔ̱nydu kɛɛliw kɛ buay, kä mi te waŋdu kɛ diw thiäŋ puɔ̱nydu kɛ muth. 35Kɛ kui̱ ɛmɔ, tiɛtdɛ jɛ ɛn ɣöö /ci buay in te rɛydun bi a muth. 36Kä mi ci puɔ̱nydu kɛɛliw thia̱a̱ŋ kɛ buay, a thilɛ gua̱a̱th mi tɔt mi col, bɛ buay kɛɛliw, ce̱tkɛ min la ɛ lɛmbär ji̱ a mɛr kɛ buaydɛ.”

Gɔny Yecu kɛ ji̱ Pa-ri-thii kɛnɛ ŋi̱eec ŋuɔ̱tni

(Mɛ̈t 23:1-36, Mak 12:38-40)

37Min ruac Yecu ruac, cu raan Pa-ri-thii ɛ thiec kɛ ɣöö bi Yecu wä mi̱th kɛ jɛ kɛɛl. Cuɛ wä dueel, kä cuɛ nyuur guäth mi̱eth. 38Cu raan Pa-ri-thii ɛmɔ ga̱a̱c, kɛ ɣöö cɛ Yecu nɛn a /kenɛ tetkɛ lak kɛ nhiam, min wëë mi̱th. 39Kä cu Kuäär ni Yecu ɛ jiök i̱, “Täämɛ, yɛn ji̱ Pa-ri-thii, lak yɛn ni jɔk lirä kɛnɛ jɔk tokä, kä ci rɛydun thia̱ŋ kɛ da̱r kɛnɛ dueer. 40Yɛn nɛy ti dɔa̱a̱r! /Ken ram min lät jɔk duɔ̱ɔ̱rä jicdɛ la̱t bä? 41Kua tin te rɛy tokädun thöp can, bi bɛ ti diaal gɔw kä yɛ.

42“Kä riɛk akɛ yɛ, yɛn ji̱ Pa-ri-thii! Kɛ ɣöö tho̱p yɛn Kuoth kɛl kä wäl nanani kɛnɛ wal kɔ̱kiɛn diaal ti gööl, kä duundɛ ɣöö /cia cuɔ̱ɔ̱ŋ kɛnɛ nhök Kuɔth päl. Ti̱ti̱ kɛ kɛn tin dërɛ la̱t, a thilɛ kɔ̱kiɛn ti pa̱lɛ jɔ̱ɔ̱r. 43Riɛk akɛ yɛ, yɛn ji̱ Pa-ri-thii! Kɛ ɣöö nhɔk yɛn kɔamni nyuurä tin gɔw ɛlɔ̱ŋ rɛy gua̱thni dolä ji̱ Juudh, kä nhɔakɛ ɣöö ba yɛ ner nhiam nath gua̱thni ko̱kä. 44Riɛk akɛ yɛ! Kɛ ɣöö ce̱t yɛn kɛ kɔ̱a̱k kunyä ti /ca nɛn, kä jäl naath wi̱i̱diɛn a kui̱c kɛn ɛ.”

45Cu gua̱n ŋuɔ̱tni ɛ jiök i̱, “Ŋi̱i̱c, min latdi ti̱ti̱, cikɔ kuëth bä.” 46Cuɛ kɛ jiök i̱, “Riɛk akɛ yɛ bä, yɛn ji̱ ŋuɔ̱tni! Kɛ ɣöö moc yɛn ɣa̱a̱c ti bum ka̱pdiɛn, kä /ci yɛn pua̱nykun kɛ luäk a cäŋɛ ni kɛ yiatdun. 47Riɛk akɛ yɛ, kɛ ɣöö cia kɔ̱a̱k kunyä göökni tëë ca näk ɛ gua̱ndɔɔŋnikun täth. 48Yɛn lapɛ nëën kɛ ɣöö cia lät gua̱ndɔɔŋnikun nyoth, kɛ ɣöö cukɛ kɛ näk, kä cu yɛn kɔ̱a̱k kunyädiɛn täth. 49Kɛ kui̱ ɛmɔ, ci pɛl Kuɔth wee i̱, ‘Ɣän bäkɛ ɛ jäk kä göök kɛnɛ ja̱a̱k, tin bikɛ tha̱a̱ŋkiɛn näk kä bikɛ tha̱a̱ŋkiɛn moc riɛk.’ 50Kɛ ɣöö dee riɛm göökni diaal tëë ca wuɔ̱th piny ni tukä ɣɔaa pɛn wi̱i̱ ri̱cä ɛmɛ. 51Nikä riɛm lia̱a̱ E-bɛl amäni riɛm Dhɛ-kar-yaa min li̱w kam yi̱kä kɛnɛ luaak Kuɔth. Ɣɔ̱ɔ̱n, ɣän la̱rä jɛ yɛ, i̱ bɛ te wi̱i̱ ri̱cä nɛmɛ. 52Riɛk akɛ yɛ, yɛn ji̱ ŋuɔ̱tni! Kɛ ɣöö cia leep ŋäcä ŋɔaani naŋ, kä yɛn pua̱nykun /ka̱nɛ wä rɛc, kä cia nɛy tin görkɛ wä rɛc pën wä rɛc.”

53Kä mëë ci Yecu jiɛɛn ɛn wanɔ, cu ji̱ gɔ̱rä kɛnɛ Pa-ri-thii jɛ tok kɛ mi gakɛ kɛ jɛ, kä ɣɔ̱a̱nkɛ jɛ kɛ ti ŋuan, 54biemkɛ jɛ, kɛ ɣöö dɔ̱ŋ bikɛ jɛ gɔany kɛ kui̱ kä mi bɛ lar.

Currently Selected:

Luk 11: nusNHB

Highlight

Copy