1 Mojzes 17
17
Zaveza in obreza
1Ko pa je imel Abram devetindevetdeset let, se je Gospod prikazal Abramu in mu rekel: »Jaz sem vsemogočni Bog.#17,1 vsemogočni Bog. El Šaddai, staro božje ime v dobi očakov. Posebno ga uporablja duhovniško izročilo (P). Običajni prevod »vsemogočni Bog« ni natančen; El Šaddai pomeni najbrž »gorski Bog«. Hodi pred menoj in bodi popoln! 2Svojo zavezo bom sklenil med seboj in teboj in te silno silno namnožil.« 3Tedaj je Abram padel na svoje obličje in Bog je govoril z njim takole: 4»Glej, jaz imam svojo zavezo s teboj: postal boš oče množici narodov. 5Zato se ne boš več imenoval Abram, ampak Abraham ti bodi ime! Kajti za očeta mnogim narodom te postavim. 6Silno silno te bom pomnožil in napravil bom iz tebe narode in kralji bodo izšli iz tebe. 7In sklenem svojo zavezo med seboj in teboj ter tvojim zarodom za teboj od roda do roda kot večno zavezo, da bom Bog tebi in tvojemu zarodu za teboj. 8In dal bom tebi in tvojemu zarodu za teboj deželo, ki v njej bivaš kot tujec, vso kanaansko deželo, v večno posest in bom njihov Bog.«
9Bog je dalje rekel Abrahamu: »Ti pa se drži moje zaveze, ti in tvoj zarod za teboj, od roda do roda! 10To je moja zaveza med menoj in vami in tvojim zarodom za teboj, ki se je držite: obrezan naj bo pri vas vsak moški! 11Bodite obrezani na mesu svoje prednje kožice! To bodi znamenje zaveze med menoj in vami! 12Osem dni po rojstvu naj se obreže pri vas vsak moški, od roda do roda, doma rojeni in za denar kupljeni od katerega koli tujca, ki ni iz tvojega zaroda. 13Dà, obreže naj se v tvoji hiši rojeni in za tvoj denar kupljeni in moja zaveza na vašem mesu bodi večna zaveza! 14Neobrezan moški pa, ki ne bo obrezan na mesu svoje prednje kožice, – ta naj se iztrebi izmed svojega ljudstva: prelomil je mojo zavezo.«
15Potem je rekel Bog Abrahamu: »Svoje žene Saraje ne imenuj več Saraja, ampak Sara bodi njeno ime! 16Blagoslovil jo bom in ti dal sina tudi od nje; blagoslovil jo bom in izšli bodo iz nje narodi, kralji narodov bodo izšli iz nje.« 17Tedaj je Abraham padel na svoje obličje in se zasmejal ter dejal v svojem srcu: »Ali se bo sto let staremu otrok rodil in bo li devetdeset let stara Sara rodila?« 18Zato je Abraham rekel Bogu: »O, da bi le Izmael živel pred tabo!« 19Bog je odgovoril: »Ne, tvoja žena Sara ti bo rodila sina: imenuj ga Izaka! Sklenil bom svojo zavezo z njim kot večno zavezo za njegov zarod za njim. 20Tudi zaradi Izmaela sem te uslišal. Glej, blagoslovim ga, dam mu velik zarod in silno silno ga namnožim; dvanajst knezov bo imel za potomce in napravil ga bom v velik narod. 21Svojo zavezo pa bom sklenil z Izakom, ki ti ga bo rodila Sara ob letu osorej.« 22Ko je svoj govor z njim končal, je šel Bog od Abrahama.
23Abraham je tedaj vzel svojega sina Izmaela, vse v svoji hiši rojene in vse za denar kupljene, vse moške med ljudmi Abrahamove hiše, in obrezal meso njihove prednje kožice še tisti dan, kakor mu je Bog naročil. 24Abraham je bil devetindevetdeset let star, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice. 25In njegov sin Izmael je bil trinajst let star, ko je bil obrezan na mesu svoje prednje kožice. 26Isti dan sta bila obrezana Abraham in njegov sin Izmael. 27In vsi moški njegove hiše, doma rojeni in za denar od tujca kupljeni, so bili z njim vred obrezani.
Currently Selected:
1 Mojzes 17: EKU
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
EKU © 1974 United Bible Societies, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
