Marko 9
9
1Dobro me poslušajte,« je končal Jezus, »tole niso prazne obljube! Še preden vas bo doletela smrt, boste nekateri na lastne oči videli mogočno, božansko potrditev, da je med vami Božja vladavina.«
2Čez šest dni je Jezus vzel s sabo Petra, Jakoba in Janeza in se z njimi odpravil na visoko goro, da bi bili lahko sami. Tam se je pred njimi spremenil: 3njegova obleka je postala tako zelo bleščeče bela, kot je ne more oprati ali pobeliti noben človek. 4Potem so učenci zagledali, kako sta se pred njimi pojavila prerok Elija in zakonodajalec Mojzes ter se začela pogovarjati z Jezusom.
5»Gospod učitelj,« se je oglasil Peter, »kako lepo nam je tukaj! Kaj če bi vam postavili tri kolibe iz vej, kamor boste lahko sedli – eno za vas, eno za Mojzesa in eno za Elija?«
6Učence je bilo pošteno strah in Peter ni vedel, kaj blebeta.
7Potem pa se je naredil oblak in pokril vrh gore, kjer so bili.
»Ta je moj sin, moj ljubljenec,« se je zaslišalo iz oblaka. »Poslušajte ga.«
8Potem so se učenci ozrli naokrog in naenkrat ni bilo nikogar več – samo Jezus je bil z njimi. 9Nato so se odpravili nazaj v dolino.
»Nikomur ne povejte, kaj ste videli,« jim je med potjo naročil Jezus, »dokler se Človeško bitje ne vrne iz sveta mrtvih.«
10Peter, Jakob in Janez so obdržali to skrivnost zase, ampak obenem so se spraševali, kaj neki naj bi pomenilo »vrniti se iz sveta mrtvih«.
11Pozneje so vprašali Jezusa:
»Ali uradni razlagalci Božjih zakonov ne trdijo, da mora najprej ponovno nastopiti prerok Elija, šele potem pa pride Mesija?«
12»Da, tako je,« je odgovoril Jezus. »Najprej pride Elija in pripravi vse za Mesijev prihod. Ampak ali Sveto pismo ne pravi tudi tega, da mora Človeško bitje pretrpeti hude reči in da ga bodo ljudje zavrgli? 13Poslušajte, Elija je v resnici že prišel, vendar ga je doletela enaka usoda. Tako je napovedano v Svetem pismu.«
14Potem so prišli do ostalih učencev. Že od daleč so videli, da je okrog njih polno ljudi in da se razlagalci Božjih zakonov živahno prepirajo z njimi. 15Ko je množica zagledala Jezusa, je bila vsa iz sebe, saj ga niso pričakovali. Vsi so ga takoj pritekli pozdravit.
16»Glede česa se prepirate?« je vprašal Jezus.
17»Gospod učitelj,« je odgovoril nekdo iz množice, »k vam sem pripeljal svojega sina. V oblasti ga ima neki hudobni duh, ki povzroča, da ne more govoriti. 18Vedno, ko ga duh zgrabi, ga vrže ob tla. Potem se moj sin začne peniti in škrtati z zobmi ter obleži ves v krčih. Prosil sem vaše učence, da bi ga izgnali, pa niso mogli.«
19»Ah, kakšni ste vsi skupaj,« je zavzdihnil Jezus. »S kakšno nevero se moram ubadati! Koliko časa bom moral še to prenašati? – No, pripeljite sem tega fanta.«
20Pripeljali so ga, in čim je duh zagledal Jezusa, je začel tresti fanta. Vrgel ga je po tleh in fant se je začel valjati ter se peniti.
21»Od kdaj se mu to dogaja?« je Jezus vprašal očeta.
»Že od malega,« je odgovoril oče. 22»Duh ga je že večkrat hotel ubiti, vrgel ga je v ogenj in v vodo. Lepo vas prosim, usmilite se nas. Če le morete, nam kako pomagajte.«
23»Kaj se to pravi: ›Če le morem‹?« je rekel Jezus. »Če zaupaš Bogu, je mogoče vse, prav vse.«
24»Da, zaupam!« je takoj zavpil fantov oče. »Prosim, pomagajte mi, da ne bom več tako neveren.«
25Jezus je videl, da se ljudje stekajo z vseh strani, zato je strogo zagrozil hudobnemu duhu:
»Ti duh, ki delaš, da fant ne sliši in ne more govoriti, ukazujem ti: ven iz njega in nikoli več se ne vrni!«
26Duh je zakričal na ves glas, hudo stresel fanta in ga končno zapustil. Fant je obležal kakor mrtev. »Umrl je,« so vsi začeli govoriti. 27Jezus pa ga je prijel za roko, dvignil pokonci in fant je vstal.
28Pozneje, ko so prišli domov in so bili sami, so učenci vprašali Jezusa:
»Zakaj pa mi nismo mogli izgnati tega duha?«
29»Pozabili ste moliti,« je odgovoril Jezus, »demonov se ne da izganjati brez Boga.«
30Potem so Jezus in njegovi učenci zapustili tiste kraje in se odpravili na pot skozi Galilejo. Jezus je hotel, da bi ostali neopaženi, 31ker se je želel posvetiti svojim učencem.
»Človeško bitje bo prišlo v roke ljudem,« jim je razlagal. »Usmrtili ga bodo, ampak tri dni po smrti se bo vrnilo v življenje.«
32Niti sanjalo se jim ni, kaj bi to pomenilo, ampak niso si ga upali vprašati.
33Potem so prišli v Kafarnáum. Ko so bili doma, jih je Jezus vprašal:
»Kaj ste se pogovarjali med potjo?«
34Učenci niso odgovorili nič, ker so se na poti prepirali, kdo med njimi je najpomembnejši. 35Jezus se je usedel in poklical dvanajsterico k sebi.
»Če hoče biti kdo od vas najpomembnejši,« je rekel, »naj zavzame zadnje mesto in naj bo služabnik vsem drugim.«
36-37Potem je Jezus pripeljal nekega otroka in ga postavil pred svoje odposlance.
»Če zaradi mene z odprtimi rokami sprejmete takega na videz nepomembnega otroka,« je rekel in ga objel, »sprejmete mene samega. In če sprejmete mene, dejansko sprejmete samega Boga, ki me je poslal.«
38»Gospod učitelj,« se je oglasil Janez, »naleteli smo na nekoga, ki je izganjal demone in se pri tem skliceval na vas, kot da bi ga vi pooblastili. Poskušali smo ga ustaviti, ker ne pripada naši skupini.«
39»Ne, ne ustavljajte takih,« je odgovoril Jezus. »Če kdo dela čudeže tako, da se sklicuje name, se ne bo kar naenkrat premislil in začel o meni govoriti slabo. 40Kdor ni naš nasprotnik, je naš pristaš! 41Zagotavljam vam: če vam kdo zaradi mene, ker pripadate Mesiju, da samo kozarec vode, Bog tega ne bo pozabil, ampak ga bo nagradil.
42Če povzročite, da kdo od teh mojih majhnih in nepomembnih učencev neha zaupati vame,« je nadaljeval Jezus, »vas bo doletela grozna kazen. Bolje bi bilo, da bi vas vrgli v morje s skalo na vratu!
43Če te to, kar delaš z roko, odvrača od Boga, si jo raje odreži! Bolje, da ostaneš brez roke in tako prideš do življenja, ki ga daje Bog, kot pa da z obema rokama padeš v grozljivo peklensko brezno, v ogenj, ki se ne da pogasiti. 45Če tvoja noga stopa na pot, ki te odvrača od Boga, si jo raje odsekaj. Bolje je, da brez noge prideš do polnega življenja, kot pa da obdržiš obe nogi in padeš v peklensko jamo. 47In če te od Boga odvrača nekaj, kar gledaš, si raje iztakni oko. Bolje je, da prideš do Božje vladavine slep na eno oko, kot pa da ohraniš obe očesi in pristaneš v peklenskem breznu. 48Kot je rekel prerok: ›Tam ni nič drugega kakor neskončno razkrajanje in neugasljiv ogenj.‹
49Dejansko bo Bog z žgočim ognjem preizkusil in prečistil vsakega od vas,« je zaključil Jezus. »Ta ogenj je sestavni del vašega življenja, kakor je sveta sol sestavni del vsake žrtve, ki jo darujejo v templju. 50Sol je nekaj dobrega, ali ne? Če pa izgubi svoj okus, kaj bi z njo? Jo bomo solili? Pazite torej, da v sebi ohranite nepokvarjenost in požrtvovalnost, na katero kaže daritvena sol. Tako bo med vami vladal mesijanski mir.«
Currently Selected:
Marko 9: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
