Marko 12
12
1Potem jim je Jezus začel pripovedovati naslednjo zgodbo:
»Neki človek je posadil vinograd. Okrog njega je zgradil kamnito ograjo in pripravil prostor za stiskanje obranega grozdja. Zgradil je tudi stolp za varovanje posestva. Potem je oddal vinograd v najem in odpotoval v tujino.
2Ob času trgatve je k vinogradnikom, ki so ga imeli v najemu, poslal svojega sužnja; od najemnikov naj bi dobil del pridelka, ki pripada lastniku. 3Oni pa so planili po njem, ga pretepli in poslali nazaj praznih rok. 4Potem je lastnik poslal drugega sužnja, a so tudi tega ozmerjali in oklofutali. 5Poslal je še enega, tega pa so celo ubili. Potem je poslal še veliko drugih sužnjev, nekatere so pretepli, druge pobili. 6Ostal mu je samo še sin, njegov ljubljenec. Nazadnje se je odločil, da bo poslal še njega. Mislil si je: ›Mojega sina bodo gotovo upoštevali.‹
7Najemniki pa so rekli drug drugemu: ›Tale mladenič bo podedoval vinograd, ko bo lastnik umrl. Gremo, ubijmo ga in dediščina bo naša!‹
8Planili so po njem, ga ubili in njegovo truplo vrgli ven iz vinograda.
9Vprašajte se, kaj bo naredil lastnik s temi najemniki,« je nadaljeval Jezus. »Prišel bo in jih dal usmrtiti, vinograd pa oddal drugim. 10Ali v Svetem pismu niste nikoli brali tega odlomka:
›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli kot neuporabnega,
je postal glavni, najpomembnejši del hiše.
11Takšen je bil Božji načrt
in od veselja smo vsi iz sebe!‹«
12Jezusovim nasprotnikom je bilo jasno, da zgodba meri nanje. Razmišljali so, da bi ga kar takoj aretirali, vendar iz strahu pred ljudmi tega niso naredili. Zato so ga pustili in odšli.
13Pozneje so k njemu poslali nekaj farizejev in političnih podpornikov Heródove vladarske dinastije. Ti naj bi ga s svojimi vprašanji ulovili v past.
14»Spoštovani učitelj,« so rekli Jezusu, »vidimo, da zmeraj govorite to, kar je res. Nepristranski ste in vseeno vam je, kaj si ljudje mislijo o vašem nauku. Odkrito in v resnici nas učite, kaj hoče Bog. Prosimo vas, povejte nam: je prav, da rimskemu cesarju plačujemo davke, ali ne? Naj to delamo ali ne?«
15»Kaj me lovite v past?« jim je rekel Jezus, ki je seveda spregledal njihovo igro. »Prosim, prinesite mi kovanec, s katerim se plačuje davek. Moram ga pogledati.«
16Prinesli so mu srebrnik.
»Tale obraz,« je vprašal, »čigav je? In čigavo ime je napisano tukaj?«
»Od rimskega cesarja,« so odgovorili.
17»Torej cesarju vrnite, kar je njegovo,« je rekel on, »Bogu pa dajte, kar pripada Bogu.«
Ta odgovor je vsem vzel sapo.
18Potem so se s svojim vprašanjem pojavili še saduceji, vplivna judovska skupina, ki je trdila, da mrtvi ne bodo nikoli več oživeli.
19»Spoštovani učitelj,« so rekli, »Mojzes nam je dal v zakoniku tale predpis: ›Če kakšen Izraelec umre brez otrok, žena pa je še živa, naj se njegov brat poroči z njo in tako družini umrlega zagotovi nadaljevanje.‹
20Bilo je sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl brez potomstva. 21Z vdovo se je poročil drugi brat, a je tudi umrl brez otrok, potem enako tretji 22in tako naprej vseh sedem. Vsi so umrli brez potomstva, žena pa je umrla nazadnje. 23Ko bo Bog spet oživil mrtve, in se bodo vrnili v življenje, čigava bo tale ženska? Vseh sedem je bilo namreč z njo poročenih.«
24»Joj, kako se motite,« je rekel Jezus. »Sploh se ne zavedate, kako močen je Bog, in tudi ne veste, kaj piše v Svetem pismu. 25Ko se bodo mrtvi vrnili v življenje, se ne bo nihče več poročal, ampak bodo živeli tako, kakor živijo angeli v nebesih. 26In glede tega, da bodo mrtvi spet oživeli,« je nadaljeval, »ali niste v Svetem pismu nikoli brali pripovedi o gorečem grmu? Tam Bog reče Mojzesu: ›Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.‹ 27On je Bog živih ljudi, ne mrtvih. Kako ste zaslepljeni!«
28Ta pogovor je poslušal tudi neki razlagalec Božjih zakonov. Videl je, da je Jezus dobro odgovoril saducejem. Pristopil je k njemu in ga vprašal:
»Kateri predpis v Božjem zakoniku je najpomembnejši?«
29»Najpomembnejše je tole,« je rekel Jezus: »›Dobro poslušaj, ves Izrael! Naš Bog je edini Bog in edini Gospod. 30Globoko iz sebe ga imej rad, ljubi ga z vsemi svojimi čustvi, pametjo in močjo.‹ 31Takoj na drugem mestu pa je tole naročilo: ›Sočloveka imej tako rad, kakor da si to ti sam.‹ Nič ni pomembnejše od tega dvojega,« je končal Jezus.
32»Spoštovani učitelj, to ste pa zelo lepo povedali!« je rekel razlagalec. »Res je: Bog je eden in edini – nobenega drugega boga ni. 33Njega moramo imeti radi z vsem svojim bitjem in soljudi moramo imeti tako radi, kakor da smo to mi sami. To je pomembnejše kot izpolnjevanje vseh verskih obredov in dolžnosti.«
34Jezus je videl, da ta razlagalec dobro razume stvari. »Čisto blizu Božje vladavine ste,« mu je rekel.
Potem si Jezusu nihče več ni upal postavljati vprašanj, 35ampak je zdaj on nagovoril vse, ki so ga poslušali v templju:
»Zakaj razlagalci Božjih zakonov trdijo, da bo Mesija samo naslednik kralja Davida?« jih je vprašal. 36»Sam David je namreč po navdihu Svetega Duha zapisal:
›Gospod Bog je spregovoril mojemu Gospodu:
Sédi k meni, na častno mesto,
tvoje sovražnike pa ti bom vrgel pod noge.‹
37Razložite mi, prosim, zakaj David pravi, da je Mesija njegov Gospod? Kako je lahko potem samo njegov naslednik? Celo kralj David ga ima za pomembnejšega od sebe!«
Vsa zbrana množica je z veseljem poslušala 38njegov nauk. Jezus je nadaljeval:
»Pazite se razlagalcev Božjih zakonov, ki se radi razkazujejo v svečanih oblekah. Pazite se takšnih, ki hočejo, da jih ljudje javno pozdravljajo in se jim priklanjajo. 39Takšnih, ki bi radi častne sedeže v sinagogah in častna mesta na slavnostnih večerjah. 40Skrivajo se za pobožnimi molitvami, hkrati pa si pohlepno prisvajajo hiše ubogih vdov. Zadela jih bo toliko bolj strašna kazen!«
41Potem se je Jezus usedel nasproti tempeljske skrinje za darove in začel opazovati ljudi, ki so metali svoj denar vanjo. Veliko bogatašev je dalo veliko denarja. 42Nato pa je prišla neka obubožana vdova, ki je vrgla noter dva najmanjša kovanca, se pravi drobiž. 43Jezus je poklical svoje učence in jim rekel:
»Zagotavljam vam, da je ta revna vdova dala več kakor vsi bogataši. 44Oni so prispevali presežek, ki jim ostaja od premoženja, ta pa je kljub pomanjkanju dala vse, kar je imela. Za preživljanje ji ni ostalo čisto nič.«
Currently Selected:
Marko 12: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
