Matej 25
25
1Nastop nebeške vladavine lahko ponazorimo s tole zgodbo o poročnem slavju. Zvečer je šlo deset deklet naproti prihajajočemu ženinu, da bi ga kot spremljevalke pričakale s prižganimi oljnimi svetilkami. 2Pet jih je bilo lahkomiselnih, drugih pet pa pametnih. 3Brezbrižne mladenke so vzele s sabo samo svetilke, 4pametne pa tudi dodatno olje, da bi jih lahko ponovno napolnile.
5Toda ženinov prihod se je zavlekel. Dekletom se je začelo dremati in vse so zaspale. 6Sredi noči pa je nekdo zavpil: »Ženin prihaja! Pojdite ga pričakat!«
7Vse mladenke so vstale in pripravile svoje svetilke.
8»Dajte nam nekaj svojega olja,« so lahkomiselne rekle pametnim. »Naše svetilke ugašajo.«
9»Ne, ne bo ga dovolj za vse,« so rekle pametne, »pojdite si ga kupit.«
10Tako je ženin prišel, medtem ko so lahkomiselna dekleta odšla kupovat olje. Mladenke, ki so ga pričakale pripravljene, je vzel s sabo na poročno slavje in potem so zaprli vrata.
11Pozneje pa so prišle še tiste druge.
»Gospod, o Gospod,« so vpile, »odprite nam!«
12»Prav zares, ne vem, kdo ste!« jih je zavrnil ženin.
13Zaradi tega morate biti vi, moji učenci, budni in vedno pripravljeni, saj ne veste, kdaj se bom vrnil.
14Ob nastopu nebeške vladavine se bo zgodilo tudi podobno kot v naslednji zgodbi. Neki bogataš se je odpravljal na pot. Sklical je svoje sužnje in jim izročil svoj denar. 15Razdelil ga je glede na to, koliko je bil kdo sposoben. Enemu je zaupal pol milijona, drugemu dvesto tisoč, še drugemu pa sto tisoč. Potem je odpotoval.
16Tisti, ki je dobil pol milijona, je s tem denarjem takoj začel poslovati in prislužil je še pol milijona. 17Podobno je drugi, ki je prejel dvesto tisoč, zaslužil še dodatnih dvesto tisočakov. 18Tisti, ki je dobil sto tisoč, pa je skopal jamo in lastnikov denar skril.
19Čez dolgo časa se je lastnik vrnil in z njimi napravil obračun. 20Tisti, ki je dobil pol milijona, je prinesel še drugo polovico.
»Spoštovani gospod,« je rekel, »dali ste mi pol milijona in uspelo mi je zaslužiti še enkrat toliko!«
21»Čestitam!« je vzkliknil lastnik. »Kako dober in zanesljiv si! Ker vidim, da ti lahko zaupam majhne zneske, boš od zdaj naprej razpolagal z velikimi vsotami. Pridi, tole moramo proslaviti!«
22Suženj z dvestotimi tisoči je poročal podobno:
»Gospod, z vašim denarjem sem pridobil še dodatnih dvesto tisočakov.«
23»Odlično,« ga je pohvalil lastnik, »temu se reče biti dober in zanesljiv! Ker si se izkazal pri majhnih zneskih, boš od zdaj razpolagal z velikimi denarji. Pridi, proslavljali bomo!«
24Nato pa je prišel tisti, ki je dobil sto tisoč.
»Spoštovani gospod,« je začel, »težko je delati za vas. Jasno mi je bilo, da pričakujete nemogoče. 25Bal sem se, zato sem vaš denar varno zakopal. Tukaj vam vračam točno teh sto tisoč.«
26»Ti lenuh, ti zloba!« je zarohnel lastnik. »Tako torej! Menda si vedel, da zahtevam nemogoče? 27Če ne drugega, ali ne bi moral nesti mojega denarja v banko, da bi potem jaz dobil vsaj obresti?«
28Nato se je lastnik obrnil k ostalim: »Vzemite mu teh sto tisoč in jih dajte tistemu, ki jih ima milijon! 29Tako je: kdor ima, mu bom dal še več, tako da bo imel več kot dovolj. Kdor pa nima, mu bom vzel vse. 30Tega neuporabnega sužnja pa napodite proč, v peklensko temo, kjer bodo ljudje jokali in besneli!«
31Kako bo torej takrat, ko bom jaz, Človeško bitje, vzpostavil svojo oblast? Počaščen bom s čudovitim sijajem in z mano bodo prišli vsi moji angeli. Kot kralj bom sedel na veličasten sodni prestol. 32Vsi narodi sveta se bodo zbrali pred mano. Potem bom razdelil ljudi v dve skupini, kakor pastir razvrsti ovce na eno in koze na drugo stran. 33Ovce bom postavil na svojo desno, koze pa na levo. 34Potem bom izrekel razsodbo tistim na desni:
»Dobrodošli! Moj nebeški Oče je za vas pripravil tisto najboljše! Pridite, zavzemite vladarske položaje v Božji vladavini. To vam je Bog namenil že pred začetkom sveta. 35Kadar sem bil namreč lačen, ste me prav vi nasitili. Kadar sem bil žejen, ste mi dali piti. Kadar sem moral zapustiti svojo domovino in sem bival med vami kot tujec, ste me sprejeli medse. 36Kadar sem bil brez obleke, ste me oblekli. Kadar sem bil bolan in kadar sem bil v zaporu, ste me vi obiskali.«
37»Veličanstvo, o čem sploh govorite!?« bodo začudeno vprašali ti Bogu predani ljudje. »Kdaj ste bili lačni in smo vas nahranili, kdaj ste bili žejni in smo vam dali piti? 38Kdaj smo vas kot tujca sprejeli medse? Tudi se ne spomnimo, da bi vas kdaj videli brez obleke in da smo vas oblekli. 39In sploh, kdaj smo videli, da ste bolni ali v ječi, in smo prišli k vam?«
40Odgovoril jim bom: »Ti moji učenci, ki veljajo za najmanj pomembne, so mi kakor bratje in sestre. Zagotavljam vam, kadar ste pomagali kateremu od njih, ste to naredili meni, kralju samemu.«
41Potem pa bom izrekel razsodbo še tistim na levi strani:
»Izginite mi izpred oči! Čaka vas tisto najhujše: ogenj brez konca, ki ga je Bog posebej pripravil za hudiča in njegove demone. 42Kadar sem bil namreč lačen, me prav vi niste hoteli nasititi. Kadar sem bil žejen, mi niste dali piti. 43Kadar sem bival med vami kot tujec, me niste hoteli sprejeti medse. In kadar sem bil bolan in v zaporu, me vi niste prišli pogledat.«
44»Veličanstvo, o čem sploh govorite!?« bodo začudeno vprašali tudi ti ljudje. »Nikoli vas nismo videli, da bi bili lačni ali žejni. Nikoli nismo opazili, da bi bili brez domovine ali brez obleke. In sploh vas nikoli nismo videli, da bi bili bolni ali v zaporu.«
45»Zagotavljam vam,« jim bom odgovoril, »kadar niste pomagali kateremu od ljudi, ki so veljali za najmanj pomembne, ste to pomoč odrekli meni samemu.«
46Ti hudobneži bodo kaznovani za vedno, oni, ki so predani Bogu, pa bodo nagrajeni s pravim življenjem, ki nima konca.
Currently Selected:
Matej 25: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
