Matej 22
22
1Jezus je nadaljeval z zgodbami:
2»Nebeško vladavino si lahko zamišljamo takole. Neki kralj je priredil poročno slavje za svojega sina. 3K povabljenim je poslal svoje sužnje, da bi jih poklicali na poroko, toda povabljenci niso hoteli priti. 4Zato je ponovno poslal še druge sužnje in jim naročil:
›Povejte povabljenim: Pojedina je pripravljena! Zaklal sem svoje govedo in tudi tista najbolj slastna teleta. Vse je nared, pridite na poroko.‹
5Povabljencem pa ni bilo prav nič mar, ampak je šel vsak po svojih opravkih. Eden je šel delat na svojo njivo, drugi se je šel ukvarjat s svojim poslom. 6Ostali pa so planili na kraljeve sužnje, se nesramno znesli nad njimi in jih umorili.
7Kralju je prekipelo. Poslal je vojsko, da je pobila te morilce in njihovo mesto požgala do tal. 8Potem je kralj ukazal sužnjem:
›Poročno slavje je pripravljeno, toda ljudje, ki sem jih povabil, si niso zaslužili, da bi se ga udeležili. 9Zato zdaj pojdite povsod po deželi in povabite na poroko vsakogar, ki ga srečate na cestah.‹
10Sužnji so odšli in zbrali vse ljudi, ki so jih srečali na poti, tako dobre kakor slabe.
Poročna dvorana se je napolnila z gosti 11in kralj jih je prišel pogledat. Med njimi je opazil nekoga, ki ni bil oblečen za poroko.
12›Kako si si drznil priti sem brez primerne obleke?‹ ga je vprašal kralj.
Tisti človek pa je molčal.
13›Zvežite mu roke in noge in ga vrzite ven!‹ je kralj ukazal natakarjem. ›Odpeljite ga daleč proč, v peklensko temo, kjer ljudje jokajo in besnijo!‹
14Tako je z Božjo vladavino,« je zaključil Jezus. »Vsi ljudje so povabljeni vanjo, a samo nekateri se odzovejo, kakor je treba.«
15Potem so farizeji sklicali sestanek glede Jezusa. Hoteli so ga ujeti v past in ga pripraviti do tega, da bo rekel kaj kaznivega. 16K njemu so poslali nekaj svojih učencev in nekaj podpornikov Herodove vladarske dinastije.
»Spoštovani učitelj,« so rekli Jezusu, »vidimo, da zmeraj govorite, kar je res. Odkrito in v resnici nas učite, kaj hoče Bog, in vseeno vam je, kaj si o vašem nauku mislijo ljudje. Popolnoma nepristranski ste. 17Zato vas prosimo, povejte nam: je prav, da rimskemu cesarju plačujemo davke, ali ne? Kakšno je vaše mnenje?«
18»Kaj me lovite v past?« jim je odvrnil Jezus, ki je spregledal zlobno nakano. »Čemu ta igra? 19Prosim, pokažite mi kovanec, s katerim se plačuje davek.«
Dali so mu srebrnik.
20»Tale obraz,« je vprašal, »od koga je? In čigavo ime je napisano tukaj?«
21»Od rimskega cesarja,« so odgovorili.
»Torej vrnite cesarju, kar je njegovo,« je rekel on, »Bogu pa dajte, kar pripada Bogu.«
22Nasprotniki so bili presenečeni nad odgovorom. Pustili so Jezusa in odšli.
23Isti dan so s svojim vprašanjem prišli k Jezusu tudi saduceji, vplivna skupina, ki je trdila, da mrtvi ne bodo nikoli več oživeli.
24»Spoštovani učitelj,« so rekli, »Mojzes je naročil takole: ›Če kakšen Izraelec umre brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in tako družini umrlega zagotovi nadaljevanje.‹
25Vemo za primer, ko je bilo sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl brez potomstva. Zato je vdova pripadla njegovemu bratu. 26Toda brez potomstva je umrl tudi drugi brat in nato tretji in tako naprej vseh sedem. 27Žena pa je umrla nazadnje. 28Ko bo Bog spet oživil mrtve, čigava bo ta ženska? Pripadala je namreč vsem sedmim.«
29»Joj, kako se motite,« jim je odgovoril Jezus. »Sploh ne veste, kaj piše v Svetem pismu, in se ne zavedate, kako močen je Bog. 30Ko se bodo mrtvi vrnili v življenje, se namreč nihče več ne bo poročal, ampak bodo živeli tako, kakor živijo angeli v nebesih. 31In glede tega, da bodo mrtvi spet oživeli,« je nadaljeval Jezus, »ali niste v Svetem pismu nikoli brali, kaj vam je Bog sam rekel: 32›Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.‹ On je Bog živih ljudi, ne mrtvih!«
33Zbrana množica je bila navdušena nad to razlago. 34Farizeji pa so slišali, kako je Jezus saducejem zaprl usta, zato so vsi skupaj obstopili Jezusa. 35Eden izmed njih, ki je bil izvedenec za Božje zakone, ga je poskusil ujeti v past.
36»Spoštovani učitelj,« je vprašal Jezusa, »kateri predpis v Mojzesovem zakoniku je najpomembnejši?«
37Jezus je začel navajati: »›Globoko iz sebe imej rad Boga, ki je tvoj Gospod. Ljubi ga z vsem, kar si, z vsemi svojimi čustvi in pametjo.‹ 38To je tisto prvo, najpomembnejše naročilo,« je pojasnil Jezus. 39»In drugo najpomembnejše je podobno: ›Sočloveka imej tako rad, kakor da si to ti sam.‹ 40Ti dve naročili sta bistvo vsega Svetega pisma.«
41Potem pa je tudi Jezus zbranim farizejem zastavil vprašanje.
42»Kaj pravite,« jim je rekel, »čigav naslednik bo Mesija? Od koga bo podedoval svojo oblast?«
»Od kralja Davida,« so odgovorili, »saj bo njegov potomec.«
43»Potem pa mi razložite, prosim, zakaj je David po navdihu Svetega Duha rekel, da je Mesija njegov Gospod. Zapisal je namreč:
44›Gospod Bog je spregovoril mojemu Gospodu:
Sédi k meni, na častno mesto,
tvoje sovražnike pa ti bom vrgel pod noge.‹
45David očitno pravi, da je Mesija njegov Gospod. Kako bi bil lahko potem samo njegov naslednik? Celo kralj David ga ima za pomembnejšega od sebe!«
46Jezusu nihče ni mogel odgovoriti. Od takrat naprej si mu tudi nihče več ni upal postavljati vprašanj.
Currently Selected:
Matej 22: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
