Luka 11
11
1Nekoč je eden izmed učencev pristopil k Jezusu, ko je pravkar nehal moliti.
»Gospod, povejte nam, kako naj molimo,« ga je zaprosil. »Tudi Janez Krščevalec je poučil svoje učence o molitvi.«
2»Vaša molitev,« je odgovoril Jezus, »naj bo takšna:«
Oče!
Naj vsi spoznajo, kako si svet,
vzpostavi svojo vladavino.
3Vsak dan nas nasiti s potrebnim kruhom.
4Oprosti nam grehe, ki smo jih storili,
saj tudi mi oproščamo vsem, ki nam kaj dolgujejo.
In ne daj, da bi bili preizkušani čez svoje moči.
5-6Jezus je nadaljeval z zgodbo:
»Recimo, da vas sredi noči obišče prijatelj, ki je na potovanju, in mu nimate s čim postreči. Šli boste k sosedu in ga prosili, naj vam posodi tri hlebce kruha. 7Ta vas bo izza priprtih vrat zavrnil: ›Nehaj, ne moti, z otroki vsi skupaj že spimo. Ne morem vstati in ti dati kruha.‹ 8Če boste vztrajali, bo navsezadnje vstal in vam ustregel – ne zaradi prijateljstva, ampak preprosto zaradi vaše nadležnosti.«
9Jezus je zaključil:
»Če boste prosili, vam bo Bog dal. Če boste iskali, boste našli. Če boste trkali, vam bo Bog odprl. 10Tako je: prošnje bodo uslišane, iskanje bo uspelo, trkanje bo odprlo vrata.«
11Jezus je dodal še tole prispodobo:
»Bi dali svojemu otroku, ki vas prosi za hrano, kačo namesto ribe? 12Ali pa škorpijona namesto jajca? 13Vidite, kljub temu da ste slabi, še vedno dajete svojim otrokom, kar je zanje dobro. Ali ne bo še toliko bolj vaš nebeški Oče vsem, ki ga prosijo, dal Svetega Duha?«
14Ob neki priložnosti je Jezus iz nekoga izgnal demona, zaradi katerega je bil nem. Človek je spet spregovoril. Ljudje so bili presenečeni, 15nekateri pa so zlobno pripomnili:
»Tale izganja demone s pomočjo Bélcebuba, poglavarja demonov.«
16Spet drugi so ga hoteli preizkusiti in so od njega zahtevali kakšno božansko znamenje, ki bi potrdilo njegovo verodostojnost.
17Jezus je vedel, kaj se jim mota po glavi.
»Vsaka vladavina,« je začel, »ki je v vojni sama s sabo, je obsojena na propad. Tako propadajo dinastije. 18Če trdite, da s pomočjo Bélcebubove oblasti izganjam demone, je satanova vladavina v sporu sama s sabo in nikakor ne bo preživela.
19Pravite, da z Bélcebubovo pomočjo izganjam demone. Prav. Kako jih potem izganjajo vaši eksorcisti, ki počnejo isto? Oni sami dokazujejo vašo zmoto. 20Če pa jaz z očitno Božjo pomočjo izganjam demone, to pomeni, da je dejansko nastopil čas Božje vladavine.
21Pomislite,« je nadaljeval, »ko do zob oborožen silak budno pazi na svoje posestvo, je njegovo imetje na varnem. 22Če pa ga napade kdo, ki je močnejši, bo premagan. Zmagovalec bo pobral orožje, na katero se je silak zanašal, in si razdelil plen.
23Kdor ni na moji strani,« je zatrdil Jezus, »je moj nasprotnik. In kdor mi ne pomaga pri zbiranju črede, povzroča, da se razkropi.«
24Jezus je nadaljeval:
»Ko hudobni duh zapusti človeka, tava po suhih puščavskih krajih in si išče počivališče. Ker ga ne najde, si reče: ›Vrnil se bom v svoje domovanje, ki sem ga zapustil.‹ 25Ko prispe in ugotovi, da je dom počiščen in lepo urejen, 26gre iskat sedem drugih duhov, še zlobnejših od sebe. Skupaj vdrejo nazaj in se tam naselijo. Nazadnje je torej s tem človekom slabše, kot je bilo sprva.«
27Medtem ko je Jezus govoril te stvari, mu je iz množice zaklicala neka ženska:
»Kako srečna je lahko mati, ki vas je nosila in dojila!«
28»Še mnogo bolj srečni so tisti,« je odvrnil Jezus, »ki poslušajo Božje sporočilo in se ga držijo.«
29Ko je množica ljudi okrog Jezusa postajala vedno večja, jih je nagovoril:
»Ta družba je pokvarjena. Kar naprej zahteva posebno božansko znamenje, da bi mi verjela. Vendar ji Bog ne bo dal znamenja – razen nečesa podobnega, kar se je zgodilo preroku Jonu. 30Jona je bil svojevrstno znamenje meščanom Niniv, jaz, Sin človekov, pa bom znamenje tej družbi. 31Na veliki sodbi, ki prihaja, bo spregovorila vladarica južnih dežel in dokazala krivdo teh ljudi. Pripotovala je namreč iz najbolj oddaljenih krajev, da bi slišala modre besede kralja Salomona. Tu pa je nekdo, ki je večji od Salomona. 32Pojavili se bodo tudi ninivski meščani in zapečatili obsodbo te družbe. Ko jim je prerok Jona razglasil Božje sporočilo, so ga poslušali in spremenili svoje življenje. Tukaj pa je nekdo, ki je večji od Jona.
33Ko kdo prižge svetilko, je najbrž ne skrije v klet ali pokrije s posodo. Postavi jo na stojalo, da bo svetila tistim, ki pridejo v prostor. 34To, kar razsvetljuje človekovo notranjost, je njegovo oko. Če je oko dobro, je v tebi svetló. Če pa je oko slabo, je temna tudi tvoja notranjost. 35Pazi torej, da luč, ki je v tebi, ne bi potemnela! 36Če pa si ves razsvetljen in v tebi ni nobenega temnega kotička, bo vse tvoje življenje, kakor bi ga obsijal blisk.«
37Po končanem govoru ga je eden izmed farizejev povabil k sebi na kosilo. Jezus je sprejel povabilo, šel z njim in sedel k jedi. 38Farizeja je presenetilo, da se pred jedjo ni umil. 39Zato je Jezus spregovoril z njim:
»Vi, farizeji, pomivate posodo na zunaj. Znotraj, na skrivnem, pa ste polni grabežljivosti in hudobije. 40Kako neumno! Ali ni Bog ustvaril tako zunanjosti kot tudi notranjosti? 41Raje začnite razdeljevati svoje premoženje revežem in naenkrat bo za vas vse čisto.
42Kako strašno boste končali, farizeji! Skrbno plačujete desetino od pridelka vsakega svojega zelišča: mete, rutice in tako naprej. Hkrati pa ste brez občutka za pravičnost in brez Božje ljubezni. Temu bi se morali posvečati in obenem skrbeti tudi za tiste stvari.
43Groza, kaj bo z vami, farizeji! Ljubite častne sedeže v sinagogah in imate radi, da vas v javnosti vsi spoštljivo pozdravljajo. 44Groza, kaj vas čaka! Kot nezaznamovan grob ste: ljudje nevede hodijo po njem in se oskrunijo zaradi stika z mrtvimi!«
45Na to se je odzval nekdo izmed pravnih strokovnjakov:
»Gospod učitelj, s tem žalite tudi nas.«
46»O groza, kako boste končali tudi vi, pravni strokovnjaki,« je odvrnil Jezus. »Ljudem nalagate težke, neznosne obveznosti, ki se jih sami nočete niti dotakniti.
47Groza! Prerokom postavljate nagrobnike – njim, ki so jih pobili vaši predniki. 48Tako kažete, da se strinjate z dejanji svojih prednikov: oni so pobijali, vi pa urejate grobove. 49Zato je Božja Modrost rekla: ›K njim bom poslala svoje preroke in odposlance, oni pa jih bodo pobijali ali preganjali.‹ 50Tako bodo današnji ljudje krivi za poboj vseh prerokov od začetka sveta: 51od Abelovega umora do smrti Zaharija, ki je bil ubit med žrtvenikom in vhodom v sveti tempeljski prostor. Zagotavljam vam: za vse to bo plačala današnja družba.
52O groza, pravni strokovnjaki, kako hudo bo! Prilastili ste si ključ do Božjega spoznanja. Sami ga ne uporabljate, drugim pa ne dovolite vstopa.«
53Ko se je Jezus odpravil naprej, so začeli pravni izvedenci in farizeji hudo pritiskati nanj. Iz njega so hoteli izvleči, kaj si misli o tem in onem, 54in prežali na priložnost, da bi ga v kakšni stvari ujeli.
Currently Selected:
Luka 11: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
