Apostolska dela 4
4
1Medtem ko sta Peter in Janez takole govorila z ljudmi, se je tam pojavilo tempeljsko vodstvo. Prišlo je nekaj duhovnikov, sam poveljnik tempeljske straže in nekaj ljudi iz skupine saducejev. 2Jezilo jih je, da sta nastopala kot učitelja, še bolj pa to, kar sta razglašala: da se je z Jezusom že začela velika vrnitev mrtvih v življenje. 3Aretirali so ju in ju poslali v pripor. Tam sta morala počakati do naslednjega dne, ker je bilo že pozno popoldne. 4Mnogi od teh, ki so poslušali njuno sporočilo, pa so začeli zaupati v Jezusa. Število kristjanov je naraslo na okrog pet tisoč.
5Naslednji dan se je v Jeruzalemu sestal judovski véliki zbor – njihovi verski in politični voditelji ter verski strokovnjaki. 6Prisostvoval je glavni duhovnik Hana, pa tudi Kajfa, Janez, Aleksander ter drugi člani iz družine glavnih duhovnikov. 7Petra in Janeza so poklicali pred svoje sodišče in ju začeli zasliševati.
»Kako sta ozdravila tega človeka?« so vprašali. »Od kod vama ta moč? Kdo vaju je pooblastil?«
8Takrat je Petra navdal Sveti Duh in besede so kar planile iz njega:
Spoštovani voditelji našega ljudstva!
9Počasi se mi svita: danes sva na sodišču zato, ker sva storila nekaj dobrega. Sprašujete naju, kako je bolni človek ozdravel. 10No, naj bom odkrit. Vsem vam in vsem Izraelcem naj bo jasno: ta človek, ki stoji pred vami, je ozdravel zaradi moči Mesija Jezusa iz Nazareta. To se je zgodilo po njegovem pooblastilu! Tega Jezusa ste vi poslali v smrt na križu, toda Bog ga je vrnil v življenje. 11O njem govori tale napoved iz Svetega pisma:
»Kamen, ki ste ga vi, graditelji,
zavrgli kot neuporabnega,
je postal glavni, najpomembnejši del hiše.«
12Samo Jezus rešuje in ozdravlja! Nikjer drugje ni te moči. Bog se je namreč odločil: priznati je treba, kdo je Jezus in kaj je naredil, ter se mu podrediti. Noben človek se ne bo rešil drugače.
13Zbrane voditelje je presenetilo, kako naravnost in brez zadrege sta jih nagovorila Peter in Janez. Še posebej je bodlo v oči, da sta bila zgolj preprosta človeka, nepismena, brez kakršne koli izobrazbe. Očitno pa sta se družila z Jezusom. 14Toda voditelji niso mogli zanikati tega, kar se je zgodilo. Ozdravljeni človek je namreč stal prav tam, pred njimi, skupaj s Petrom in Janezom. 15Ukazali so jim, naj odidejo iz dvorane, kjer je zasedal zbor. Nato se je začela razprava.
16»Kaj naj naredimo s tema dvema človekoma?« so premlevali. »Vsi v Jeruzalemu vejo, da sta naredila ta zgovorni čudež. Kako naj to zanikamo? 17Ampak moramo ju ustaviti, da se zadeva ne bo še bolj razširila med ljudmi. Zagroziti jima moramo, naj nehata govoriti o tem Jezusu in se sklicevati nanj. Nikomur več ga ne smeta omeniti.«
18Poklicali so ju nazaj in jima rekli: »Niti besedice več o Jezusu – nikomur, pod nobenim pogojem. Popolnoma prenehajta širiti nauk o njem!«
19»Sami se vprašajte, kaj je prav,« sta odgovorila Peter in Janez. »Ali Bog morda želi, naj poslušava vas bolj kot njega? Premislite še enkrat. 20Midva sva na lastne oči videla, kaj je naredil Jezus, in slišala, kaj je učil. Ne, o tem pač ne moreva molčati.«
21Voditelji niso mogli najti nobenega razloga, da bi ju kaznovali. Še enkrat so jima zagrozili, nato pa so ju izpustili, saj so se bali, kaj bodo rekli ljudje. Vsi so namreč slavili Boga za to, kar se je zgodilo. 22Človek, ki je tako čudežno ozdravel, je bil hrom vse od rojstva, že več kot štirideset let.
23Peter in Janez sta bila torej izpuščena. Takoj sta se vrnila k ostalim kristjanom in jim povedala, kaj so jima rekli verski in politični voditelji. 24Ko je krščanska skupnost to slišala, so skupaj začeli goreče moliti:
O Bog, ti si veliki Vladar! Ti si ustvaril nebo, zemljo in morje ter vse, kar je v njih. 25Ti si spregovoril našemu očaku Davidu, ki je bil tvoj služabnik. Sveti Duh ga je navdihnil, da je rekel:
»Zakaj so pogani čisto pobesneli?
Zakaj se ljudje lotevajo takih neumnosti?
26Svetovni vladarji se pripravljajo na vojno
in voditelji sestankujejo.
Povezujejo se in se dogovarjajo,
kako se bodo uprli Bogu
in zrušili njegovega Mesija.«
27Prav to se je zdaj zgodilo v tem mestu! Zbrali so se nasprotniki tvojega posvečenega služabnika Jezusa, sestali so se kralj Heród Antípa in guverner Poncij Pilat, poganski tujci in ljudje iz Izraela. 28In naredili so, kar si ti sam v svoji veliki moči in modrosti določil, da se mora zgoditi.
29Zdaj pa poslušaj, o Bog, kako nam grozijo! Daj nam, svojim služabnikom, da bomo pogumno in brez zadrege razglašali tvoje sporočilo. 30Pokaži svojo silno moč! Ko se sklicujemo na tvojega izbranega služabnika Jezusa, naj se dogajajo ozdravljenja in drugi čudeži, ki kažejo nate.
31Tedaj se je hiša, v kateri so bili, zatresla in vse je prevzel Sveti Duh. Vsi so začeli pogumno razglašati Božje sporočilo.
32Vsi kristjani so bili tesno povezani. Bili so kakor en človek, o vsem so mislili in čutili enako. Nihče ni pravil, da njegova lastnina pripada njemu, ampak je vse veljalo za skupno. 33In Jezusovi odposlanci so z veliko močjo prepričevali ljudi in potrjevali, da se je Vladar Jezus vrnil v življenje. Očitno je bilo, da je Bog izredno naklonjen vsem kristjanom, 34saj prav nihče ni trpel revščine. Posestniki med njimi so namreč prodajali zemljišča in hiše ter izkupiček izročali 35Jezusovim odposlancem. Ta se je potem razdeljeval med vse, kolikor je kdo potreboval.
36Eden takšnih je bil tudi Jožef, tempeljski služabnik, ki se je rodil na otoku Cipru. Odposlanci so mu dali vzdevek Bárnaba, kar pomeni »Tisti, ki opogumlja«. 37Prodal je zemljišče, ki ga je imel v lasti, prinesel denar in ga predal odposlancem.
Currently Selected:
Apostolska dela 4: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
