Apostolska dela 17
17
1Pavel in Sila sta nadaljevala pot skozi mesti Amfípolo in Apolónijo ter prišla v Solun. Tam je bila judovska sinagoga 2in Pavel jo je po svoji navadi obiskal. Tri sobote zapored se je pogovarjal in debatiral z njimi. Opiral se je na Sveto pismo, 3ga razlagal in jim dokazoval: Mesiju, obljubljenemu Vladarju in osvoboditelju, je usojeno, da pretrpi smrt in se potem vrne v življenje.
»In ta obljubljeni Mesija,« je rekel Pavel, »je Jezus, o katerem vam govorim.«
4Samo nekaj Judov se je pustilo prepričati in ti so se pridružili Pavlovi in Silovi skupini. Zato pa je v Jezusa začelo zaupati precej uglednih žensk in še veliko drugih Grkov, ki so častili Izraelovega Boga.
5Jude je pograbila zavist. Nagovorili so nasilne postopače z mestnega trga, da je nastala gruča izgrednikov, ki so začeli razgrajati po mestu. Šli so k nekemu Jazonu, da bi tam zajeli Pavla in Sila. Hoteli so, da bi obračunali z njima na mestnem zboru. Napadli so Jazonovo hišo, 6vendar njiju dveh niso našli. Zato so Jazona in še nekaj kristjanov odgnali pred mestne upravnike.
»Ti ljudje izzivajo nemire po vsem rimskem cesarstvu!« so kričali. »Zdaj so prišli povzročat težave tudi v naše mesto. 7Jazon jih gosti pri sebi! Vsi ti so krivi veleizdaje proti cesarju. Pravijo, da imajo drugega vladarja: Jezusa!«
8S temi obtožbami so povzročili hud nemir med meščani. Zato so mestni upravniki 9od Jazona in ostalih zahtevali visoko varščino, preden so jih izpustili. 10Kristjani so še tisto noč poskrbeli, da sta Pavel in Sila odpotovala naprej, proti mestu Beróji.
Tam sta takoj obiskala sinagogo. 11Berójski Judi so bili bolj odprti od solunskih in so dobrohotno sprejeli njuno sporočilo. Vsak dan so preučevali svetopisemska besedila, da bi se prepričali, če vse to drži. 12Mnogi od njih so začeli zaupati v Vladarja Jezusa, prav tako pa tudi mnogi Grki, vključno s številnimi ženskami iz visoke družbe.
13Toda solunski Judi so zvedeli, da Pavel tudi v Beróji razglaša sporočilo o Jezusu. Prišli so tja ter začeli povzročati zmedo med ljudmi in jih ščuvati proti Pavlu. 14Kristjani so poskrbeli, da je Pavel takoj odpotoval proti obali. Z njim so odšli tudi nekateri izmed njih, medtem ko sta Sila in Timotej ostala v Beróji. 15Spremljevalci so odpluli s Pavlom vse do Aten, potem pa so se vrnili. Pavel jim je naročil, naj Sila in Timotej čim prej prideta za njim.
16Pavel je torej v Atenah čakal na Sila in Timoteja. Povsod po mestu so bila upodobljena poganska božanstva in Pavel je čutil, kako se vse v njem upira. 17Hodil je v sinagogo ter debatiral z Judi in s tujci, ki so častili Izraelovega Boga. Poleg tega se je na glavnem mestnem trgu vsak dan pogovarjal z ljudmi, na katere je naletel. 18Tako se je zapletel v razpravo tudi s filozofi; nekateri so bili iz epikurejske, drugi pa iz stoiške šole.
»Kaj bi pravzaprav rad povedal tale šarlatan?« so pravili nekateri.
»Izgleda,« so menili drugi, »da dela reklamo za neko čudno novo religijo.«
Pavel je namreč govoril o Jezusu in o vrnitvi mrtvih v življenje.
19Tako so Pavla povabili pred mestni svet, na Areopág:
»Zanimajo nas te vaše teorije, o katerih govorite,« so rekli. 20»Slišijo se nekam čudno. Radi bi vedeli, za kaj pravzaprav gre.«
21Atenci in tujci, ki bivajo pri njih, bi namreč najrajši ves čas delali samo eno: poslušali, kaj je novega, in se o tem pogovarjali.
22Pavel je torej nastopil pred mestnim svetom. Nagovoril ga je takole:
Dragi Atenci!
Vidim, da ste med najbolj pobožnimi ljudmi, kar jih je. 23Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše templje. Med njimi sem naletel tudi na nenavaden oltar z napisom:
»Postavljeno v čast bogu, ki ga ne poznamo«
Častite boga, ki ga ne poznate – jaz pa vam zdaj prinašam sporočilo prav o njem! 24Ta Bog je ustvaril vse vesolje in je Vladar vsega sveta. On ne živi v templjih, ki so jih zgradili ljudje, 25in ne potrebuje pomoči od nikogar. Nasprotno, on iz trenutka v trenutek daje nam, da živimo in da dihamo. Daje nam vse. 26Iz enega samega prednika je ustvaril vse človeštvo. Vsem ljudstvom na svetu je pripravil dežele, v katerih lahko prebivajo, in jim dal rodovitne letne čase.
27Bog nam daje vse to, da bi se začeli spraševati o njem, da bi začutili potrebo po njem in da bi ga končno spoznali. Saj Bog v resnici sploh ni daleč od nikogar. 28Zaradi njega namreč živimo, se premikamo in sploh obstajamo. To je lepo povedal tudi eden od vaših pesnikov, ki je zapisal:
»Da, mi vsi smo njegovo potomstvo.«
29Ker smo torej njegovi otroci, ne smemo misliti, da se da Boga predstaviti s človeškimi izdelki. To, kakšen je Bog v resnici, ni prav nič podobno kipom iz zlata, srebra ali kamna, ki jih ustvarjajo izurjeni umetniki po svojih zamislih. 30Bog tega doslej ni očital, ker ga večina človeštva ni poznala. Zdaj pa vsem ljudem vsepovsod po svetu naroča, naj spremenijo svoje življenje in ga začnejo poslušati. 31Saj je namreč že določil dan za veliko sojenje, na katerem se bo pošteno in natančno preiskalo vse, kar so delali vsi ljudje na svetu. Tudi sodnik je že izbran: to je človek, ki ga je Bog zanesljivo potrdil s tem, da ga je po smrti nepreklicno vrnil nazaj v življenje.
32Ko je Pavel rekel, da je nekdo umrl in spet oživel, so se nekateri začeli smejati. Drugi pa so mu rekli:
»O tem bi se lahko pogovarjali še kdaj drugič.«
33Tako je Pavel odšel z Areopága. 34Nekaj ljudi je šlo z njim in začeli so zaupati v Vladarja Jezusa. Med njimi sta bila tudi Dionizij, član mestnega sveta, in neka ženska z imenom Dámaris.
Currently Selected:
Apostolska dela 17: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
