Apostolska dela 13
13
Pavlovo prvo misijonarsko potovanje
1V antiohíjski krščanski skupnosti so delovali naslednji preroški oznanjevalci in razlagalci krščanskega nauka:
Bárnaba,
Simeon z vzdevkom Črnec,
Lúkij iz mesta Ciréne,
Manaén, bližnji prijatelj pokrajinskega upravitelja Heróda Antípa,
Savel.
2Ob neki priložnosti so se vzdržali hrane in se povsem posvetili molitvi. Ko so tako opravljali službo Bogu, jim je Sveti Duh sporočil:
»Dajte mi vendar na voljo Bárnaba in Savla, da se posvetita poslanstvu, ki sem jima ga zaupal.«
3Še naprej so se postili in nato v molitvi na njiju položili roke. Tako so ju poslali na misijonarsko delo.
4-5Sveti Duh je torej poslal Bárnaba in Savla na pot. Z njima je šel tudi Janez Marko, ki jima je pomagal.
Odpravili so se v pristanišče Selevkíjo in od tam odpluli na Ciper. Prispeli so v mesto Salamíno. Po sinagogah so začeli Judom razglašati Božje sporočilo 6in prepotovali ves otok. Tako so prišli na drugo stran, v mesto Pafos. Tam so naleteli na nekega Juda, ki mu je bilo ime Barjézus, njegovo grško ime pa je bilo Elíma. Ukvarjal se je z magijo in se imel za preroka. 7Spadal je k spremstvu ciprskega guvernerja Sergeja Pavla. Guverner je bil razmišljujoč človek; ker ga je Božje sporočilo zelo zanimalo, je povabil Bárnaba in Pavla k sebi. 8Toda vedeževalec Elíma jima je oporekal in skušal na vse načine preprečiti, da bi guverner začel zaupati v Jezusa. 9Savla, ki je uporabljal tudi rimsko ime Pavel, je prevzel Sveti Duh. Ostro je pogledal vedeževalca 10in mu zabrusil:
»Pošilja te sam hudič! Kako manipuliraš in lažeš! Kako nasprotuješ vsemu, kar je prav! Ali boš že nehal sprevračati resnico in ovirati Božje načrte!? 11Pazi, zdajle boš izkusil Božjo moč. Oslepel boš in nekaj časa ne boš videl!«
Elímu se je takoj zameglil pogled. Znašel se je v temi in začel stopicati naokrog ter iskati koga, ki bi ga peljal za roko. 12Guverner, ki je to gledal, je bil čisto iz sebe od presenečenja. Videl je moč Vladarja, o katerem sta govorila Pavel in Bárnaba, in začel je zaupati vanj.
13Potem je Pavel s svojima sodelavcema iz Pafosa odplul nazaj na celino, v mesto Perga v pokrajini Pamfíliji. Tam ju je Janez Marko zapustil in se vrnil v Jeruzalem. 14Onadva pa sta se iz Perge odpravila v notranjost ter prispela v Pizídijsko Antiohíjo.
V soboto sta šla v sinagogo in se pridružila bogoslužju. 15Po končanem branju Mojzesovega zakonika in preroških spisov so ju voditelji sinagoge povabili k besedi:
»Draga prijatelja, če imata kakšno spodbudo za naše ljudi, prosim, pridita naprej in povejta.«
16Vstal je Pavel in s kretnjo roke zaprosil za tišino. Nato je spregovoril:
Dragi rojaki in vsi drugi, ki častite Boga, prosim, prisluhnite mi!
17Bog, ki ga častimo Izraelci, je naše prednike izbral za svoje ljudstvo. Ko so kot priseljenci živeli v Egiptu, je iz njih naredil velik narod. Potem jih je s svojo silno močjo rešil suženjstva in odpeljal v svobodo. 18Štirideset let je skrbel za njih v puščavi. 19V Kánaanu je uničil sedem narodov in izročil njihovo deželo v trajno last našim prednikom. 20Vse to se je zgodilo v približno štiristo petdesetih letih.
Potem jim je Bog pošiljal karizmatične poveljnike, ki so razsojali njihove spore in jih vodili vse do časa preroka Samuela. 21Tedaj so ljudje zahtevali kralja. Bog jim je poslal Savla, Kiševega sina iz Benjaminovega rodu, ki jim je vladal štirideset let. 22Potem ga je Bog odstavil in za kralja določil Davida. O njem je Bog posebej rekel:
»Poglejte Davida, Jésejevega sina – takšni ljudje so mi všeč. On bo izvršil vse, kar želim.«
23Davidu je Bog tudi posebej obljubil, da bo eden od njegovih potomcev postal veliki Vladar in osvoboditelj Izraelcev. To je Jezus. 24Njegov predhodnik je bil krščevalec Janez. Ta je vsem Izraelcem razglasil, naj se krstijo in spremenijo svoje življenje. 25Ko se je Janezovo delo bližalo koncu, je vprašal ljudi: »Ali me imate za Mesija? Ne, jaz nisem tisti, ki ga pričakujete. Toda pozor, on prihaja takoj za mano! V primerjavi z njim sem navaden suženj, še to ne.«
26Dragi prijatelji, potomci Abrahama in drugi, ki tukaj častite Boga – dobro me poslušajte! Bog pošilja tole sporočilo o rešitvi prav nam! 27Jeruzalemski meščani in njihovi voditelji niso dojeli, kdo je Jezus. Ker niso razumeli preroških besed, ki jih po sinagogah berejo vsako soboto, so ga obsodili in tako izpolnili napovedi prerokov. 28Čeprav niso našli nobene podlage za smrtno obsodbo, so od Pilata zahtevali, naj ga usmrti. 29Tako so izpolnili vse napovedi iz Svetega pisma. Po smrti so ga sneli s križa in pokopali, 30toda Bog ga je znova oživil! 31Ljudje, ki so z njim pripotovali iz Galileje v Jeruzalem, so ga dejansko srečevali živega. To se je dogajalo dalj časa. Oni so zdaj priče, ki o njem govorijo našemu ljudstvu.
32Midva sva tukaj zato, da vam sporočiva to dobro novico. Obljubo, ki jo je Bog dal našim prednikom, 33je zdaj natančno izpolnil med nami. Jezusa je vrnil v življenje in ga povzdignil v Vladarja! O njem govori drugi psalm:
»Moj sin si,
zdaj sem te ustoličil
in pokazal, da sem tvoj oče.«
34Da nikakor ne bo strohnel v grobu, ampak ga bo Bog pripeljal nazaj od mrtvih, govori tole mesto:
»Dal vam bom čudoviti dar,
ki sem ga zatrdno obljubil Davidu.«
35Drugi odlomek pa jasno pove:
»Bog, ti ne boš dovolil,
da tvojemu posvečencu telo strohni v grobu.«
36David je v svojem času zgolj izvršil načrt, ki ga je imel Bog z njim, in potem je umrl. Pokopan je bil pri svojih prednikih in njegovo telo je vsekakor strohnelo. 37Jezus pa ni strohnel, ker ga je Bog vrnil v življenje!
38-39Dragi prijatelji, naj vam bo torej jasno: Bog razglaša, da vam zaradi Jezusa oprošča grehe! Kdor koli zaupa v Jezusa, stopi v pravi odnos z Bogom in se reši vseh obtožb, ki izhajajo iz Mojzesovega zakonika.
40Zato pozor! Preroki so rekli:
41»Poslušajte tole, vi, ki Boga ne jemljete resno!
Kar čudite se in naj vas pobere od osuplosti!
V vašem času bom jaz, Bog,
storil nekaj presenetljivega,
vi pa ne boste verjeli,
če vam bo kdo pripovedoval o tem.«
Prijatelji, to se vam ne sme zgoditi!
42Po končanem bogoslužju so Pavla in Bárnaba prosili, naj spet prideta naslednjo soboto in povesta o tem še kaj več. Ko sta šla iz sinagoge, 43se je okrog njiju zbrala precejšnja skupina ljudi. Nekateri so bili Judi, drugi pa pogani, ki so se spreobrnili v judovstvo in so častili Izraelovega Boga. Še dolgo sta se pogovarjala z njimi in jih spodbujala, naj se trdno oklenejo Boga, ki jih je obdaril s takšno nezasluženo dobroto.
44Naslednjo soboto je skoraj vse mesto prišlo v sinagogo, da bi slišali sporočilo o Vladarju Jezusu. 45Ko so Judi videli ta naval, jih je pograbila zavist in so začeli Pavlu nasprotovati. Ugovarjali so mu in žaljivo govorili o Jezusu.
46»Vam, Judom, sva bila dolžna najprej razglasiti Božje sporočilo,« sta odločno odvrnila Pavel in Bárnaba. »Toda vi ga zavračate in očitno vas pravo življenje, ki ne pozna konca, sploh ne zanima. Zato vas zapuščava in greva rajši k poganom. 47Tako nama je namreč naročil Bog, ki pravi:
›Določil sem te,
da boš kakor luč razsvetlil poganske narode
in prinesel osvoboditev vsemu svetu.‹«
48Navzoči Nejudi so se teh besed zelo razveselili. Bog je očitno pripravil mnoge, da so se odprli pravemu življenju, in ti so sprejeli sporočilo o Vladarju Jezusu. To sporočilo so začeli hvaliti in priporočati vsem, 49tako da se je bliskovito razširilo po vsej okoliški pokrajini.
50Judi pa so proti Pavlu in Bárnabu nagovorili nekaj žensk iz visoke družbe, ki so častile Izraelovega Boga, in nekaj mestnih voditeljev. Sprožili so pravo gonjo proti njima in dosegli, da sta morala zapustiti tisto okrožje. 51Onadva sta v znak protesta stresla prah s svojih podplatov in odpotovala v mesto Ikónij. 52Novi Jezusovi učenci v Antiohíji pa so kljub temu še naprej prekipevali od veselja in moči, ki jim jo je dajal Sveti Duh.
Currently Selected:
Apostolska dela 13: ŽJ
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
